Forum » Znanost in tehnologija » JEK 2
JEK 2
Temo vidijo: vsi
Yosaval ::
gruntfürmich je izjavil:
3. TEŠ ni narejena za drva in se zaeva ne predeluje tako kot avto da imaš 30 KM več. Problem nastae že pri uvoženem premogu, ki ima višjo kurilno vrednost ker ga je lahko samo določen procent.
Predelava TEŠa na drva je precej enostavno tehnično izvedljiva (v tujini je veliko takšnih elektrarn in lepo vse deluje). Trenutno teš6 obratuje na premogov prah, z malenkostnimi predelavami bi lahko obratoval na lesni prah. Če pa bi zamenjal celoten "kotel", pa bi šlo tudi na lesne sekance. Strošek predelave manj kot desetina vrednosti teša (torej relativno ugodno). Finančno se definitivno več kot splača.
spet same laži.
teš ne more obratovati na les z 'malenkostnimi' predelavami, prav tako ni logistike za les.
Ni laži, seveda teš6 lahko predeluje na lesni prah z minimalnimi predelavami. Obratovanje z lesnimi sekanci pa res zahteva malo večje predelave, vendar kljub temu finančno 100x bolje kot pa teš6 po letu 2033 podret, to je en krat ena.
Kaj pa logistika lesa???
Zakaj Slovence smatraš kot najbolj zabit narod na planetu?! Če povsod drugje to znajo (Velika Britanija, Nemčija ipd), potem bomo to znali tudi mi. Nemčija dejansko cca 9 % svoje elektrike naredi iz lesne biomase.
Si ti resen? Slovenija ima površino preko 20.000 kvadratnih kilometrov, in ti trdiš da ne bi nikjer našel 9 km2? Ne se smešit, prosim te lepo.
Pokaži mi ga.
In TEŠ bi ti kuril na drva?! Si že delal računico primerjave masno/volumsko koliko lesa bi rabili in kakšna logistika bi bila potrebna????
Če bi kurli na les iz njegove glave bi najbrž šlo čez...
Z temle postom si pokazal da si popoln idiot, začel si zmerjat brez razloga, oba dva veva kdo od naju ima les v glavi in kristalno jasno je da to nisem jaz ;) . Če napačno misliš da 9 km2 nikamor v 20.000 km2 veliki sloveniji ne moremo dat, potem pa bomo pač zadevo razdrobili na posamezne strehe, potrebujemo samo vsako 25 streho (samo bogih 4 % streh). Torej tudi če prvega argumenta ne dojameš, potem moraš dojet vsaj drugega, torej problem solved.
Ti podtikaš, da smo slovenci zabit narod.
Naredi računico za logistko lesa za kurjenja v TEŠ, ker trdiš, da lahko zamenja lignit.
Energetsko primerjavo si dal, sedaj pa še volumska in koliko tovornjakov/dan
lesa je pot pripeljati v TEŠ za kurjenje. Saj bo šlo, saj si vendar diplomiran inženir kot sam trdiš.
Samo vprašal sem te zakaj misliš da smo Slovenci najbolj zabit narod na svetu, ker dejstvo je da nismo. Če drugje logistika in vse ostalo glede elektrarn na les ni problem, potem tudi pri nam ne bo. Sem diplomiran inženir in lahko ti dam izračun, ni panike: 10 % letne proizvodnje elektrike bi proizvedli z teš6 na les, to pomeni 1600 GWh na leto. Vsak kubik lesa ima cca 2800 kWh energije. Upoštevajmo izkoristek teš6 42 % in smo na 1176 kWh na kubični meter. Torej 1.600.000.000 / 1176 kWh /m3 /365 dni = 3727 m3 na dan. En vagon vlaka ima približno 80 m3 prostornine, torej rabimo na dan približno 46 vagonov. Torej eno ali 2 furi z lokomotivo, več kot možno in noben problem!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Yosaval ()
Yosaval ::
Sekanje "eno drevo tja eno sem", torej brez manjšanja gozda ti da zgolj majhne % biomase, to ni za velike %.
Tole je realni scenarij, poglej koliko bi rabili dvigniti baterije, sintetični plin, črpalne HE in biomaso KLJUB TEMU da bi hkrati še JEK2 gradili, kaj šele če ne bi:
1. Ne narediti goloseka se imenuje odgovorno gozdarnjenje, v vseh državah v tujini, tudi tam kjer dejansko več kot 15 % elektrike pridobijo z lesom se ne gredo goloseka! Torej se da ane! Torej tudi pri velikih procentih se da (15 % je velik procent kar se tiče biomase v miksu elektrike, mi niti takšnega procenta ne rabimo, 10 % bo zadost).
2. Ta graf je nalašč zrisan in zlagan tako da lobira za novo nuklearko, prilagojeni lažnjivi podatki, na hitrco:
A) Hidroenergija je upoštevano kot da se ne bo gradila skoraj nič, kar je fail. Hidroelektrarne se da povečati veliko bolj kot so tukaj upoštevali. Glede na študije jih lahko povečamo za 2 krat!
B) Takšno povečanje porabe je pretirano, poraba na tvojem grafu se poveča cca za 2 krat. A v resnici za elektrifikacijo celotnega avtomobilskega parka rabimo samo 2400 GWh oziroma 17 % današnje porabe, izračunano črno na belem (nisem edini ki je to izračunal, tudi drugi strokovnjaki so prišli do istih številk). Nato računaj še elektrifikacijo tovornjakov, toplotne črpalke in tako naprej in je povečanje za vse skupaj cca 50 %, ne pa dvakratno (200 %). Nisem edini ki trdi da bo povečanje ranga 50 %, je bilo na nedavni strokovni energetski konferenci ravno to omenjeno.
C) Vetrne elektrarne se da pvečati mnogo bolj.
D) Geotermalnih sploh ni omenjenih, VSE sosednje države že imajo geotermalne elektrarne, le mi ne. Potencial imamo, poceni in čista energija, spodaj članek v Delu:
https://www.delo.si/novice/slovenija/ge...
in tako dalje.. ne bom vsega seciral.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Yosaval ()
ViperR ::
Sekanje "eno drevo tja eno sem", torej brez manjšanja gozda ti da zgolj majhne % biomase, to ni za velike %.
Tole je realni scenarij, poglej koliko bi rabili dvigniti baterije, sintetični plin, črpalne HE in biomaso KLJUB TEMU da bi hkrati še JEK2 gradili, kaj šele če ne bi:
Ravno zato je bistveno, da začnemo čim prej konkretno vlagati v SE in VE. Za JEK2 je še dost časa, da se odločimo.
Lonsarg ::
Ta graf je nalašč zrisan in zlagan tako da lobira za novo nuklearko, prilagojeni lažnjivi podatki, na hitrco:
A) Hidroenergija je upoštevano kot da se ne bo gradila nič, kar je fail. Hidroelektrarne se da povečati veliko bolj kot so tukaj upoštevali. Glede na študije jih lahko povečamo za 2 krat!
B) Takšno povečanje porabe je pretirano, poraba se poveča cca za 2 krat. A v resnici za elektrifikacijo celotnega avtomobilskega parka rabimo samo 2400 GWh oziroma 17 % današnje porabe. Nato računaj še elektrifikacijo tovornjakov, toplotne črpalke in tako naprej in je povečanje 50 %, ne pa dvakratno (200 %). Nisem edini ki trdi da bo povečanje ranga 50 %, je bilo na nedavni strokovni energetski konferenci ravno to omenjeno.
C) Vetrne elektrarne se da pvečati mnogo bolj.
D) Geotermalnih sploh ni omenjenih, VSE sosednje države že imajo geotermalne elektrarne, le mi ne. Potencial imamo, poceni in čista energija, spodaj članek v Delu:
https://www.delo.si/novice/slovenija/ge...
in tako dalje.. ne bom vsega seciral.
A) Teorija nima veze, ko pa je jasno da v praksi se hidro dvignil znatno ne bo (ne glede na to ali oviri rečeš politična ali ekološka, ovira proti temu v Sloveniji je huda), skratka recimo da ti v teoriji dam prav, ampak dajmo raje o realnih scenarijih ki tudi dejansko politično gredo skozi. In mimogrede na grafu JE predvidno vlaganje v hidro in sicer tako nekaj proizvodnje kot tudi kar nekaj črpalne zmogljivosti (ta je pri vrhu grafa)
B) Še enkrat poglej, graf loči med bruto porabo in dejansko porabo, v bruto porabi je energija ki jo "zajamemo" in nato kasneje porabimo šteta dvakrat (sintetični plin ter črpalne hidro), bruto poraba je zelo relavanten podatek, ker velik % SE močno poveča to bruto porabo. Neto poraba pa je pod 50%, torej čisto v skladu z tvojo oceno (in tudi mojo, recimo da bo vozni park prinesel 20% povečanje, prehod ogravanja iz drugih virov na elektriko pa 30% povečanje in smo na 50% povečanju).
C ) tu se sicer strinjam, ampak ne bi bistveno spremenilo računice za baterije in sintetični plin
D ) premalo raziskano da bi do 2050 se lahko kaj premaknilo
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Lonsarg ()
Yosaval ::
ps: zgorej pri izračunu števila vagonov sem upošteval 74 m3 na vagon (18 stan PDFja te diplomske je naveden podatek, oziroma 14ta stran same diplomske naloge) in pride 46 vagonov. 1 do 2 vlakovni kompozicija na dan, kar ni noben problem niti najmanj:
https://bb.si/f/docs/diplomska-dela/sim...
Kako premalo raziskano za geotermalne? Povsem zadost je raziskano. Povsod po svetu je to že postavljeno, celo vsi naši sosedi imajo (sosednje države Slovenije). Dandanes se največ gradi geotermalne elektrarne na binarni cikel, pri katerih zadostuje že temperatura vode 55 stopinj celzija, takšno temperaturo vode imamo v podzemlju dobesedno po celi Sloveniji. V prekmurju imamo pa tudi visokotemperaturni geotermalni potencial. Glede hidroelektrn, ne gre za nobeno teorijo, če se lotimo jih lahko RES dejansko zgradimo in povečamo hidroenergijo za 2x.
https://bb.si/f/docs/diplomska-dela/sim...
Ta graf je nalašč zrisan in zlagan tako da lobira za novo nuklearko, prilagojeni lažnjivi podatki, na hitrco:
A) Hidroenergija je upoštevano kot da se ne bo gradila nič, kar je fail. Hidroelektrarne se da povečati veliko bolj kot so tukaj upoštevali. Glede na študije jih lahko povečamo za 2 krat!
B) Takšno povečanje porabe je pretirano, poraba se poveča cca za 2 krat. A v resnici za elektrifikacijo celotnega avtomobilskega parka rabimo samo 2400 GWh oziroma 17 % današnje porabe. Nato računaj še elektrifikacijo tovornjakov, toplotne črpalke in tako naprej in je povečanje 50 %, ne pa dvakratno (200 %). Nisem edini ki trdi da bo povečanje ranga 50 %, je bilo na nedavni strokovni energetski konferenci ravno to omenjeno.
C) Vetrne elektrarne se da pvečati mnogo bolj.
D) Geotermalnih sploh ni omenjenih, VSE sosednje države že imajo geotermalne elektrarne, le mi ne. Potencial imamo, poceni in čista energija, spodaj članek v Delu:
https://www.delo.si/novice/slovenija/ge...
in tako dalje.. ne bom vsega seciral.
A) Teorija nima veze, ko pa je jasno da v praksi se hidro dvignil znatno ne bo (ne glede na to ali oviri rečeš politična ali ekološka, ovira proti temu v Sloveniji je huda), skratka recimo da ti v teoriji dam prav, ampak dajmo raje o realnih scenarijih ki tudi dejansko politično gredo skozi
B) Še enkrat poglej, graf loči med bruto porabo in dejansko porabo, v bruto porabi je energija ki jo "zajamemo" in nato kasneje porabimo šteta dvakrat (sintetični plin ter črpalne hidro), bruto poraba je zelo relavanten podatek, ker velik % SE močno poveča to bruto porabo. Neto poraba pa je pod 50%, torej čisto v skladu z tvojo oceno (in tudi mojo, recimo da bo vozni park prinesel 20% povečanje, prehod ogravanja iz drugih virov na elektriko pa 30% povečanje in smo na 50% povečanju).
C ) tu se sicer strinjam, ampak ne bi bistveno spremenilo računice za baterije in sintetični plin
D ) premalo raziskano da bi do 2050 se lahko kaj premaknilo
Kako premalo raziskano za geotermalne? Povsem zadost je raziskano. Povsod po svetu je to že postavljeno, celo vsi naši sosedi imajo (sosednje države Slovenije). Dandanes se največ gradi geotermalne elektrarne na binarni cikel, pri katerih zadostuje že temperatura vode 55 stopinj celzija, takšno temperaturo vode imamo v podzemlju dobesedno po celi Sloveniji. V prekmurju imamo pa tudi visokotemperaturni geotermalni potencial. Glede hidroelektrn, ne gre za nobeno teorijo, če se lotimo jih lahko RES dejansko zgradimo in povečamo hidroenergijo za 2x.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Yosaval ()
Yosaval ::
Sekanje "eno drevo tja eno sem", torej brez manjšanja gozda ti da zgolj majhne % biomase, to ni za velike %.
Tole je realni scenarij, poglej koliko bi rabili dvigniti baterije, sintetični plin, črpalne HE in biomaso KLJUB TEMU da bi hkrati še JEK2 gradili, kaj šele če ne bi:
Ravno zato je bistveno, da začnemo čim prej konkretno vlagati v SE in VE. Za JEK2 je še dost časa, da se odločimo.
Točno tako , imamo še čas da se odločimo. Obljubljajo poceni energijo iz novih modularnih reaktorjev čez nekih 5 do 10 let in če bo ta energija iz teh modularnih jedrskih reaktorjev res poceni (nekih 50 EUR na MWh), potem magar tudi mal tega postavimo. Klasično jedrsko delat v Sloveniji po 150 EUR na MWh je pa finančni samomor.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Yosaval ()
Lonsarg ::
Kar se modularnih reaktorjev tiče je to sicer mogoč nezanesljiv scenarij. Recimo modularni reaktor v jedrskih podmornicah v US stane več kot stanejo velike jedrske elektrarne. Tudi male reaktorje ni poceni graditi in ni nujno da se bodo mali reaktorji ekonomsko izšli, oziroma je zelo verjetno da bodo dražji per Mwh (v zameno za hitrejšo izvedbo sicer).
Ampak saj ne rečem, čisto izvedljiv scenarij je tudi OVE focused brez jedrskih kratkoročno in pač malo počakati na modularnost itd. Samo ne zavajat ljudi da je to realno izpeljat brez baterij in sintetičnega plina.
Ampak saj ne rečem, čisto izvedljiv scenarij je tudi OVE focused brez jedrskih kratkoročno in pač malo počakati na modularnost itd. Samo ne zavajat ljudi da je to realno izpeljat brez baterij in sintetičnega plina.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Lonsarg ()
Yosaval ::
Ampak saj ne rečem, čisto izvedljiv scenarij je tudi OVE focused brez jedrskih kratkoročno in pač malo počakati na modularnost itd. Samo ne zavajat ljudi da je to realno izpeljat brez baterij in sintetičnega plina.
Prav nikjer nisem zavajal, nekaj malega baterij je finančno smiselno, da služijo za regulacijo frekvence (v čemer so MNOGO boljše od klasičnih elektrarn), namesto sintetičnega plina (verjetno misliš sintetični metan?) imaš pa lahko ali teš6 gnan na les, ali navaden zemeljski plin tiste 10 % miksa elektrike ali pa vodik, po želji pač. Rabiš pa nek vir kot rezervo, ki bo na letni ravni v času kjer bo nuja proizvedla cca 10 % slovenske elektrike (nekaj od tega trojega), to pa drži.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Yosaval ()
Lonsarg ::
Dejansko se, vsaj kolikor sem nazadnje bral, industrija sploh še ni odločila ali bo to vodik ali sintetični metan, ja toliko na začetku smo še, pa se vseeno že planira visok delež OVE ki bo to rabil.
In ne, nič nekaj malega in zgolj za vzdrževanje frekvence itd. Kar lepo toliko baterij in sintetičnega plina da nadomestiš zemeljski plin, šele potem lahko to primerjaš s stroškom JEK2. Govorimo namreč o dolgoročni situaciji (ukinitev JEK bo okoli 2040) ne kratkoročni in v dolgoročni zemeljskega plina ni oziroma ga je zanemarljivo.
In ne, nič nekaj malega in zgolj za vzdrževanje frekvence itd. Kar lepo toliko baterij in sintetičnega plina da nadomestiš zemeljski plin, šele potem lahko to primerjaš s stroškom JEK2. Govorimo namreč o dolgoročni situaciji (ukinitev JEK bo okoli 2040) ne kratkoročni in v dolgoročni zemeljskega plina ni oziroma ga je zanemarljivo.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Lonsarg ()
Yosaval ::
In ne, nič nekaj malega in zgolj za vzdrževanje frekvence itd. Kar lepo toliko baterij in sintetičnega plina, da konkretno naraste celostni strošek OVE investicije. Šele potem lahko to primerjaš s stroškom JEK2.
1. Z baterijam ne rabiš pretiravati, razen če bodo baterije cenovno bolj ugodna opcija kot črpalne hidroelektrarne ali pa vodik (planirana ČHE Kozjak in že zgrajena ČHE Avče).
2. Seveda toliko sintetičnega plina kot ga potrebuješ, približno 10 % miksa elektrike rabiš v obliki sintetičnega plina (ali vodika ali teš6 na les). Torej na izbiro za vir "za hude čase /za rezervo" imaš sintetični metan, vodik in teš6 na les. Kaj od tega boš izbral je odvisno od tega kaj bo najceneje. In stavim da bo teš6 na les bistveno cenejši od sintetičnega metana in vodika. Če pa hipotetično ne bi bil, potem pač izbereš tisto kar je najceneje. Ko upoštevaš vse to je cena OVE+ cena rezerve 3x cenejša od jedrske opcije, točno to sva računala s prijateljem zaposlenim na Inštitutu Jožefa Stefana in oba dva prišla do te ugotovitve.
3. Glede tega da se niso odločili glede sintetičnega plina in vodika, nekje so se že odločili:
https://www.dw.com/en/germany-and-hydro...
Pozimi veter prikladno nadomesti manjko sonca:
Wind and Solar power generation in Europe almost perfectly mirrors each other. Source: IEA (International Energy Agency)
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Yosaval ()
Yosaval ::
Ta graf je nalašč zrisan in zlagan tako da lobira za novo nuklearko, prilagojeni lažnjivi podatki, na hitrco:
A) Hidroenergija je upoštevano kot da se ne bo gradila nič, kar je fail. Hidroelektrarne se da povečati veliko bolj kot so tukaj upoštevali. Glede na študije jih lahko povečamo za 2 krat!
B) Takšno povečanje porabe je pretirano, poraba se poveča cca za 2 krat. A v resnici za elektrifikacijo celotnega avtomobilskega parka rabimo samo 2400 GWh oziroma 17 % današnje porabe. Nato računaj še elektrifikacijo tovornjakov, toplotne črpalke in tako naprej in je povečanje 50 %, ne pa dvakratno (200 %). Nisem edini ki trdi da bo povečanje ranga 50 %, je bilo na nedavni strokovni energetski konferenci ravno to omenjeno.
C) Vetrne elektrarne se da pvečati mnogo bolj.
D) Geotermalnih sploh ni omenjenih, VSE sosednje države že imajo geotermalne elektrarne, le mi ne. Potencial imamo, poceni in čista energija, spodaj članek v Delu:
https://www.delo.si/novice/slovenija/ge...
in tako dalje.. ne bom vsega seciral.
A) Teorija nima veze, ko pa je jasno da v praksi se hidro dvignil znatno ne bo (ne glede na to ali oviri rečeš politična ali ekološka, ovira proti temu v Sloveniji je huda), skratka recimo da ti v teoriji dam prav, ampak dajmo raje o realnih scenarijih ki tudi dejansko politično gredo skozi. In mimogrede na grafu JE predvidno vlaganje v hidro in sicer tako nekaj proizvodnje kot tudi kar nekaj črpalne zmogljivosti (ta je pri vrhu grafa)
B) Še enkrat poglej, graf loči med bruto porabo in dejansko porabo, v bruto porabi je energija ki jo "zajamemo" in nato kasneje porabimo šteta dvakrat (sintetični plin ter črpalne hidro), bruto poraba je zelo relavanten podatek, ker velik % SE močno poveča to bruto porabo. Neto poraba pa je pod 50%, torej čisto v skladu z tvojo oceno (in tudi mojo, recimo da bo vozni park prinesel 20% povečanje, prehod ogravanja iz drugih virov na elektriko pa 30% povečanje in smo na 50% povečanju).
C ) tu se sicer strinjam, ampak ne bi bistveno spremenilo računice za baterije in sintetični plin
D ) premalo raziskano da bi do 2050 se lahko kaj premaknilo
Glede točke B zelo na hitrco. Govoriš o razliki med bruto in neto proizvodnjo zaradi izkoristka pri shranjevanju te elektrike (z ustrezno zasnovo elektroenergetskega sistema (recimo teš6 na les) shranjevanje skoraj ni potrebno, oziroma največ par procentov letne porabe elektrike). Če izberemo vodik ali sintetični plin, potem rabimo cca 1600 GWh shranjevanja letno, kar je cca 10 % letne porabe. Na tvojem grafu prikazana razlika med bruto in neto porabo je mnogo prevelika v kolikor se bo energijo shranjevalo v črpalne hidroelektrarne, ki imajo 80 % izkoristek. Tudi pri vodiku z 30 % izkoristka je še vedno prevelika razlika med bruto in neto porabo.
EDINI način da bi razlika med bruto in neto porabo na grafu res bila takšna (ali vsaj približno takšna) je sintetični plin, katerega izkoristek je bornih 10 %. Ampak zakaj bi izbral NAJMANJ učinkovito opcijo (torej sintetični plin), če pa lahko zbereš vodik (30 % efficiency) ali pa črpalno hidroelektrarno (80 % efficiency)? Realno se bo zbralo tisto kar je SMISELNO, torej črpalna hidroelektrarno z 80 % izkoristkom in tako bo razlika med bruto in neto porabo zanemarljivo majhna (pa tudi pri vodiku bi bila bistveno manjša kot prikazano na tvojem grafu). Graf dobesedno privzame primer ki se nam najbolj ne splača. Realno niti približno ne bo treba proizvodnjo elektrike do 2050 niti približno ne podvojiti kot kaže tvoj graf (tudi bruto ne), ampak bo zadeva v rangu 50 %, oziroma nekaj procentov več če upoštevamo še tisto piko izgub pri ČHE. Zvišanje porabe za 50 % do 2050 so izračunali tudi vsi drugi strokovnjaki, ne samo jaz, tvoj graf pa trdi popolnoma nerealnih 200 %.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Yosaval ()
fulk ::
Nop, če hočeš ekonomsko in ekološko prodajat OVE se boš moral sprijaznil z dragimi baterijami in dragim sintetičnim plinom, to sta edini dolgoročni kompenzacijski tehnologiji za več OVE.
Ni res. 1000x bolj smiselna rešitev za 14 dni oblaćnega vremena pozimi je REZERVA v obliki teš6 kurjenega na les, potem pa se ugasne in čaka na naslednjo tako izjemno situacijo. Računaj tako: Slovenija potrebuje približno 43 GWh elektrike dnevno. Če imamo sončnih 20 % v miksu je to 8,6 GWh ki jih pozimi med 14 dnevnim oblačnim vremenom nimamo. Oziroma da smo natančni, tudi med oblačnim vremenom dobimo nekaj malega, torej ranga vsaj 6 GWh primanjkljaja dnevno. Krat 14 dni in smo na 84 GWh, kar je 84.000 MWh. Menda ne misliš da bi toliko shranil v baterije?! Seveda da je rezerva v obliki teš6 kurjenim na les 1000x boljša in cenejša rešitev, ne samo od baterij, ampak tudi od sintetičnega plina.
Za 1200MW sončne energije s sintetičnim plinom pozimi pa rabiš zaradi izkoristkov cirka 10000MW sončne kapacitete poleti (zgolj zelo grobe približne številke za namen prikaza velikostnega reda).
To se ne imenuje "izkoristek", ampak capacity factor.
Ti boš 14-30 dni kuril polena na scali države?
A si neumen ali kaj?
In ne, nič nekaj malega in zgolj za vzdrževanje frekvence itd. Kar lepo toliko baterij in sintetičnega plina, da konkretno naraste celostni strošek OVE investicije. Šele potem lahko to primerjaš s stroškom JEK2.
1. Z baterijam ne rabiš pretiravati, razen če bodo baterije cenovno bolj ugodna opcija kot črpalne hidroelektrarne ali pa vodik (planirana ČHE Kozjak in že zgrajena ČHE Avče).
2. Seveda toliko sintetičnega plina kot ga potrebuješ, približno 10 % miksa elektrike rabiš v obliki sintetičnega plina (ali vodika ali teš6 na les). Torej na izbiro za vir "za hude čase /za rezervo" imaš sintetični metan, vodik in teš6 na les. Kaj od tega boš izbral je odvisno od tega kaj bo najceneje. In stavim da bo teš6 na les bistveno cenejši od sintetičnega metana in vodika. Če pa hipotetično ne bi bil, potem pač izbereš tisto kar je najceneje. Ko upoštevaš vse to je cena OVE+ cena rezerve 3x cenejša od jedrske opcije, točno to sva računala s prijateljem zaposlenim na Inštitutu Jožefa Stefana in oba dva prišla do te ugotovitve.
3. Glede tega da se niso odločili glede sintetičnega plina in vodika, nekje so se že odločili:
https://www.dw.com/en/germany-and-hydro...
Pozimi veter prikladno nadomesti manjko sonca:
Wind and Solar power generation in Europe almost perfectly mirrors each other. Source: IEA (International Energy Agency)
Ta graf ne pove ničesar za splovenijo!!
Kje se najdete taki kalibri.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: fulk ()
Yosaval ::
Ti boš 14-30 dni kuril polena na scali države?
A si neumen ali kaj?
Ne na prvo in na drugo vprašanje. Pozimi je treba nadomeščati samo manjko sonca. Ker imaš sonca samo 20 % v miksu elektrike, potem rabiš nadomeščat samo teh 20 %.
Yosaval ::
Ker imaš sonca samo 20 % v miksu elektrike, potem rabiš nadomeščat samo teh 20 % (pod pogojem da tiste 14 dni ne dobiš nič iz sonca, če dobiš kaj pri oblačnem vremenu, in dejstvo je da nekaj malega dobiš, potem je še manj kot 20 %). V resnici pa niti teh 20 % ne rabiš nadomeščat, ker :Wind and Solar power generation in Europe almost perfectly mirrors each other. Source: IEA (International Energy Agency
Torej če ne bi imel NIČ vetra in nič sonca pozimi tistih 14 dni, potem bi moral nadomeščat nekih 18 % (neko piko od sonca dobiš tudi med najslabšimi obdobji). Ker imaš še veter rabiš nadomeščat neke 5 % morda.
Hidro, veter, kogeneracije, geotermalne.
Torej če ne bi imel NIČ vetra in nič sonca pozimi tistih 14 dni, potem bi moral nadomeščat nekih 18 % (neko piko od sonca dobiš tudi med najslabšimi obdobji). Ker imaš še veter rabiš nadomeščat neke 5 % morda.
Kaj pa je teh drugih 80%?
Hidro, veter, kogeneracije, geotermalne.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Yosaval ()
fulk ::
Super za evropo, kaj pa za slovenijio?
Aja, bomo pač vse uvažali.
Tvoje ideje so tako površne, brez temeljev. Osnovnošolski seminar.
V teš mečemo polena.
Malo vzamemo vetra.
Na pol streh v sloveniji montiramo panele.
Inštaliramo nekaj baterij, pač saj veste, tiste ki delujejo, ja tiste.
Daj, daj.
Sicer podpiram tvojo idejo, kot sem že rekel, ampak iz povsem drugih vzgibov.
Aja, bomo pač vse uvažali.
Tvoje ideje so tako površne, brez temeljev. Osnovnošolski seminar.
V teš mečemo polena.
Malo vzamemo vetra.
Na pol streh v sloveniji montiramo panele.
Inštaliramo nekaj baterij, pač saj veste, tiste ki delujejo, ja tiste.
Daj, daj.
Sicer podpiram tvojo idejo, kot sem že rekel, ampak iz povsem drugih vzgibov.
Yosaval ::
ps: 600 MW teš6 na les bi lahko v "kriznih obdobjih" (beri nobenega sonca ne vetra 14 dni pozimi) zagotovil cca 30 % potrebne energije, glede na njegovo moč.
Yosaval ::
Super za evropo, kaj pa za slovenijio?
Aja, bomo pač vse uvažali.
Tvoje ideje so tako površne, brez temeljev. Osnovnošolski seminar.
1. Če bo zunaj energija cenejša bomo samo to ta poceni energijo lahko uvažali, to je smiselno. Smiselno je da so Evropske države med seboj čim bolj povezane kar se elektroenergetskega omrežja tiče.
2. Tudi Slovenija bo imela nekaj vetrne energije (ki je več proizvaja pozimi kot pa poleti).
3. Ni res, moje ideje imajo temelje, kot osnovnošolski seminar je pa tvoje podjebavanje.
V teš mečemo polena.
Ne. Nisi bral teme, zato tudi niso razumel pravilno. Nikjer nisem omenil polen, rekel sem lesne sekance ali lesni prah, z dokaj majhnimi predelavami je to možno. Pa to sploh ni edina možnost, alternativa je lahko tudi vodik ali sintetični metan.
Na pol streh v sloveniji montiramo panele.
Ne. Nisi bral teme, zato tudi niso razumel pravilno. Rekel sem vsako 25-to streho, torej 4 % streh. Od kje si ti dobil 50 % mi je velika uganka (verjetno trolaš).
Inštaliramo nekaj baterij, pač saj veste, tiste ki delujejo, ja tiste.
Ne rabiš se delat neumnega.
Daj, daj.
Kar sem predlagal je povsem realno. V to smer gredo mnoge razvite Evropske države.
Če citiram nedavni članek v Delu gospoda magistra Zorana Kusa:
"Bomo izbrali stoodstotno uporabo obnovljivih virov energije (OVE), kateremu danes sledi tudi vrsta držav EU, kot so Avstrija, Danska, Irska, Luksemburg, Španija, Nemčija. To sta scenarija z uporabo predvsem sonca in vetra, v kombinaciji s hidro, z geotermalno energijo in drugimi, toda z različnim deležem posameznih OVE."
https://www.delo.si/sobotna-priloga/jed...
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Yosaval ()
Yosaval ::
Ps: velike elektrarne na lesno biomaso niso nič novega, to v tujini obratuje že veliko časa:
fulk ::
Saj sem rekel. Jaz bom glasovali proti JEK2. Pa ne zaradi tega, ker imaš ti prav, ampak zato da zjebem vse te jebene Tesla EV generacije v srednjih letih, ki so gledali enega Princa iz Belaira in sedaj mislijo, da so progresivni in nad nami "naciji".
Fuck them.
Naj filajo svoje Tesle ponoči iz kočevske hlodovine, zakurjene v teš6.
Fuck them.
Naj filajo svoje Tesle ponoči iz kočevske hlodovine, zakurjene v teš6.
Yosaval ::
Nop, če hočeš ekonomsko in ekološko prodajat OVE se boš moral sprijaznil z dragimi baterijami in dragim sintetičnim plinom, to sta edini dolgoročni kompenzacijski tehnologiji za več OVE.
Ni res. 1000x bolj smiselna rešitev za 14 dni oblaćnega vremena pozimi je REZERVA v obliki teš6 kurjenega na les, potem pa se ugasne in čaka na naslednjo tako izjemno situacijo. Računaj tako: Slovenija potrebuje približno 43 GWh elektrike dnevno. Če imamo sončnih 20 % v miksu je to 8,6 GWh ki jih pozimi med 14 dnevnim oblačnim vremenom nimamo. Oziroma da smo natančni, tudi med oblačnim vremenom dobimo nekaj malega, torej ranga vsaj 6 GWh primanjkljaja dnevno. Krat 14 dni in smo na 84 GWh, kar je 84.000 MWh. Menda ne misliš da bi toliko shranil v baterije?! Seveda da je rezerva v obliki teš6 kurjenim na les 1000x boljša in cenejša rešitev, ne samo od baterij, ampak tudi od sintetičnega plina.
Za 1200MW sončne energije s sintetičnim plinom pozimi pa rabiš zaradi izkoristkov cirka 10000MW sončne kapacitete poleti (zgolj zelo grobe približne številke za namen prikaza velikostnega reda).
To se ne imenuje "izkoristek", ampak capacity factor.
Ti boš 14-30 dni kuril polena na scali države?
A si neumen ali kaj?
In ne, nič nekaj malega in zgolj za vzdrževanje frekvence itd. Kar lepo toliko baterij in sintetičnega plina, da konkretno naraste celostni strošek OVE investicije. Šele potem lahko to primerjaš s stroškom JEK2.
1. Z baterijam ne rabiš pretiravati, razen če bodo baterije cenovno bolj ugodna opcija kot črpalne hidroelektrarne ali pa vodik (planirana ČHE Kozjak in že zgrajena ČHE Avče).
2. Seveda toliko sintetičnega plina kot ga potrebuješ, približno 10 % miksa elektrike rabiš v obliki sintetičnega plina (ali vodika ali teš6 na les). Torej na izbiro za vir "za hude čase /za rezervo" imaš sintetični metan, vodik in teš6 na les. Kaj od tega boš izbral je odvisno od tega kaj bo najceneje. In stavim da bo teš6 na les bistveno cenejši od sintetičnega metana in vodika. Če pa hipotetično ne bi bil, potem pač izbereš tisto kar je najceneje. Ko upoštevaš vse to je cena OVE+ cena rezerve 3x cenejša od jedrske opcije, točno to sva računala s prijateljem zaposlenim na Inštitutu Jožefa Stefana in oba dva prišla do te ugotovitve.
3. Glede tega da se niso odločili glede sintetičnega plina in vodika, nekje so se že odločili:
https://www.dw.com/en/germany-and-hydro...
Pozimi veter prikladno nadomesti manjko sonca:
Wind and Solar power generation in Europe almost perfectly mirrors each other. Source: IEA (International Energy Agency)
Ta graf ne pove ničesar za splovenijo!!
Kje se najdete taki kalibri.
Seveda pove ključne imformacije tudi za Slovenijo! Kje se najdete taki kalibri ki ničesar ne štekate. Ta graf pove (posredno):
1. Da je v splošnem pozimi večja proizvodnja iz vetra kot poleti, kar je ravno idealno, ker je pozimi manj sonca (to velja tudi v Sloveniji, vetrne elektrarne imamo tudi v Sloveniji, trenutno sicer bolj malo, ampak je planiranih veliko novih).
2. Pove da pozimi bo v Evropi bolj pihalo, kar pomeni da bo lahko tudi Slovenija z uvozom profitirala od poceni vetrne energije.
Saj sem rekel. Jaz bom glasovali proti JEK2. Pa ne zaradi tega, ker imaš ti prav, ampak zato da zjebem vse te jebene Tesla EV generacije v srednjih letih, ki so gledali enega Princa iz Belaira in sedaj mislijo, da so progresivni in nad nami "naciji".
Fuck them.
Naj filajo svoje Tesle ponoči iz kočevske hlodovine, zakurjene v teš6.
Okej očitno je da trolaš, lol.
No, večino proizvodnje bodo drugi viri (voda, sonca, geotermalna energija, kogeneracije, drugi OVE), ne pa "kočevska hlodovina zakurjena v teš6". Te lesne biomase bi bilo samo 10 % letne porabe elektrike, tako bi bilo smiselno. In upam si trdit da boš v dokaj bližji prihodnosti (10 do maksimalno 20 let) tudi ti vozil električni avto, razen če si že na skorajšnjem koncu svojega življenja in boš do takrat že pod rušo. Sicer pa glede srednjih generacij in Tesel; študije kažejo da starejši kot je človek, manjša je šansa da bo podpiral električne avtomobile. Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Yosaval ()
Lonsarg ::
Razlika med neto/bruto na grafu ne govori o izkoristku (vsaj ne direktno), tak da iz tega tudi vsa tvoja sklepanja o tem kako se ne izzide padejo. Razlika bruto neto govori o podvojenem kroženju energije, ko energija dvakrat zaokroži predno pride do porabnika v primeru sintetike in ČHE. Elektrika ki jo ČHE z 80% izkoristkom izpljune je na grafu vidna kot 180%, 100% proizvodnje na drugih virih (ki jo je ČHE porabila), ter 80% ki jo ČHE izpljune. Pri 80% izkoristku kjer vsa energija zaokroži dobimo torej 180 bruto in 80 neto.Ta graf je nalašč zrisan in zlagan tako da lobira za novo nuklearko, prilagojeni lažnjivi podatki, na hitrco:
A) Hidroenergija je upoštevano kot da se ne bo gradila nič, kar je fail. Hidroelektrarne se da povečati veliko bolj kot so tukaj upoštevali. Glede na študije jih lahko povečamo za 2 krat!
B) Takšno povečanje porabe je pretirano, poraba se poveča cca za 2 krat. A v resnici za elektrifikacijo celotnega avtomobilskega parka rabimo samo 2400 GWh oziroma 17 % današnje porabe. Nato računaj še elektrifikacijo tovornjakov, toplotne črpalke in tako naprej in je povečanje 50 %, ne pa dvakratno (200 %). Nisem edini ki trdi da bo povečanje ranga 50 %, je bilo na nedavni strokovni energetski konferenci ravno to omenjeno.
C) Vetrne elektrarne se da pvečati mnogo bolj.
D) Geotermalnih sploh ni omenjenih, VSE sosednje države že imajo geotermalne elektrarne, le mi ne. Potencial imamo, poceni in čista energija, spodaj članek v Delu:
https://www.delo.si/novice/slovenija/ge...
in tako dalje.. ne bom vsega seciral.
A) Teorija nima veze, ko pa je jasno da v praksi se hidro dvignil znatno ne bo (ne glede na to ali oviri rečeš politična ali ekološka, ovira proti temu v Sloveniji je huda), skratka recimo da ti v teoriji dam prav, ampak dajmo raje o realnih scenarijih ki tudi dejansko politično gredo skozi. In mimogrede na grafu JE predvidno vlaganje v hidro in sicer tako nekaj proizvodnje kot tudi kar nekaj črpalne zmogljivosti (ta je pri vrhu grafa)
B) Še enkrat poglej, graf loči med bruto porabo in dejansko porabo, v bruto porabi je energija ki jo "zajamemo" in nato kasneje porabimo šteta dvakrat (sintetični plin ter črpalne hidro), bruto poraba je zelo relavanten podatek, ker velik % SE močno poveča to bruto porabo. Neto poraba pa je pod 50%, torej čisto v skladu z tvojo oceno (in tudi mojo, recimo da bo vozni park prinesel 20% povečanje, prehod ogravanja iz drugih virov na elektriko pa 30% povečanje in smo na 50% povečanju).
C ) tu se sicer strinjam, ampak ne bi bistveno spremenilo računice za baterije in sintetični plin
D ) premalo raziskano da bi do 2050 se lahko kaj premaknilo
Glede točke B zelo na hitrco. Govoriš o razliki med bruto in neto proizvodnjo zaradi izkoristka pri shranjevanju te elektrike (z ustrezno zasnovo elektroenergetskega sistema (recimo teš6 na les) shranjevanje skoraj ni potrebno, oziroma največ par procentov letne porabe elektrike). Če izberemo vodik ali sintetični plin, potem rabimo cca 1600 GWh shranjevanja letno, kar je cca 10 % letne porabe. Na tvojem grafu prikazana razlika med bruto in neto porabo je mnogo prevelika v kolikor se bo energijo shranjevalo v črpalne hidroelektrarne, ki imajo 80 % izkoristek. Tudi pri vodiku z 30 % izkoristka je še vedno prevelika razlika med bruto in neto porabo.
EDINI način da bi razlika med bruto in neto porabo na grafu res bila takšna (ali vsaj približno takšna) je sintetični plin, katerega izkoristek je bornih 10 %. Ampak zakaj bi izbral NAJMANJ učinkovito opcijo (torej sintetični plin), če pa lahko zbereš vodik (30 % efficiency) ali pa črpalno hidroelektrarno (80 % efficiency)? Realno se bo zbralo tisto kar je SMISELNO, torej črpalna hidroelektrarno z 80 % izkoristkom in tako bo razlika med bruto in neto porabo zanemarljivo majhna (pa tudi pri vodiku bi bila bistveno manjša kot prikazano na tvojem grafu). Graf dobesedno privzame primer ki se nam najbolj ne splača. Realno niti približno ne bo treba proizvodnjo elektrike do 2050 niti približno ne podvojiti kot kaže tvoj graf (tudi bruto ne), ampak bo zadeva v rangu 50 %, oziroma nekaj procentov več če upoštevamo še tisto piko izgub pri ČHE. Zvišanje porabe za 50 % do 2050 so izračunali tudi vsi drugi strokovnjaki, ne samo jaz, tvoj graf pa trdi popolnoma nerealnih 200 %.
In ja to dvojno kroženje ne glede na izkoristek, torej tudi pri 100% izkoristku, močno povečuje potrebno moč omrežja. Tudi pri 100% izkoristku v omrežju kjer vsa energija dvakrat zaokroži rabiš podvojeno moč za tisti del ki zaokroži, pri 10% izkoristku rabiš že 10kratno moč.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Lonsarg ()
YosavaI ::
Prvo kot prvo če imaš obnovljiv vir "na gumb", torej teš6 kurjen na les, potem shranjevanja skoraj ne rabiš nič. Kar ti govoriš je za sintetični plin, vendar to ni opcija ki jo jaz predlagam/zagovarjam.
Točno to sem imel tudi jaz v mislih ko sem govoril o "izkoristku shranjevanja", torej govorila sva o isti stvari, le poimenovala sva jo različno.
Razlika med neto/bruto na grafu ne govori o izkoristku (vsaj ne direktno), tak da iz tega tudi vsa tvoja sklepanja o tem kako se ne izzide padejo. Razlika bruto neto govori o podvojenem kroženju energije, ko energija dvakrat zaokroži predno pride do porabnika v primeru sintetike in ČHE.
Točno to sem imel tudi jaz v mislih ko sem govoril o "izkoristku shranjevanja", torej govorila sva o isti stvari, le poimenovala sva jo različno.
Utk ::
Si izračunal kolko lesa bi bilo potrebno, koliko ga zraste v Sloveniji in koliko bi to stalo?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Utk ()
fujtajksel ::
gruntfürmich je izjavil:
3. TEŠ ni narejena za drva in se zaeva ne predeluje tako kot avto da imaš 30 KM več. Problem nastae že pri uvoženem premogu, ki ima višjo kurilno vrednost ker ga je lahko samo določen procent.
Predelava TEŠa na drva je precej enostavno tehnično izvedljiva (v tujini je veliko takšnih elektrarn in lepo vse deluje). Trenutno teš6 obratuje na premogov prah, z malenkostnimi predelavami bi lahko obratoval na lesni prah. Če pa bi zamenjal celoten "kotel", pa bi šlo tudi na lesne sekance. Strošek predelave manj kot desetina vrednosti teša (torej relativno ugodno). Finančno se definitivno več kot splača.
spet same laži.
teš ne more obratovati na les z 'malenkostnimi' predelavami, prav tako ni logistike za les.
Les/biomasa načeloma ni slaba zadeva, je pa omejena, tudi če bi se bolje lotili zbiranja.
Bi bilo bolje kot v TEŠ pokurit v kogeneracijah, kjer zraven ogrevaš naselja. Je vprašanje kako je poskrbljeno za škodljive emisije v kotlinskih lokacijah, praviloma sicer precej bolje kot pri individualnih kuriščih npr na drva ali pelete. CO2 tu ni problem, mogoče bi lahko še dodatno "služil" s carbon capture.
S kogeneracijskim pristopom eni tudi propagirajo izboljšanje ekonomičnost malih jedrskih reaktorjev, ki imajo načeloma slabšo ekonomiko od velikih. Ampak da to dosežeš, bi bilo treba male jedrske reaktorje postavljat na lokacijah primernih za kogeneracijo, blizu mest in razpršeno. Kljub nedavni javni podpori za NEK2 dvomim da bi šlo to skozi. Če kogeneracije ni, ostane prednost malih reaktorjev to, da niso vsi naenkrat v remontu...
mertseger ::
Sekanje "eno drevo tja eno sem", torej brez manjšanja gozda ti da zgolj majhne % biomase, to ni za velike %.
Tole je realni scenarij, poglej koliko bi rabili dvigniti baterije, sintetični plin, črpalne HE in biomaso KLJUB TEMU da bi hkrati še JEK2 gradili, kaj šele če ne bi:
1. Ne narediti goloseka se imenuje odgovorno gozdarnjenje, v vseh državah v tujini, tudi tam kjer dejansko več kot 15 % elektrike pridobijo z lesom se ne gredo goloseka! Torej se da ane! Torej tudi pri velikih procentih se da (15 % je velik procent kar se tiče biomase v miksu elektrike, mi niti takšnega procenta ne rabimo, 10 % bo zadost).
2. Ta graf je nalašč zrisan in zlagan tako da lobira za novo nuklearko, prilagojeni lažnjivi podatki, na hitrco:
A) Hidroenergija je upoštevano kot da se ne bo gradila skoraj nič, kar je fail. Hidroelektrarne se da povečati veliko bolj kot so tukaj upoštevali. Glede na študije jih lahko povečamo za 2 krat!
B) Takšno povečanje porabe je pretirano, poraba na tvojem grafu se poveča cca za 2 krat. A v resnici za elektrifikacijo celotnega avtomobilskega parka rabimo samo 2400 GWh oziroma 17 % današnje porabe, izračunano črno na belem (nisem edini ki je to izračunal, tudi drugi strokovnjaki so prišli do istih številk). Nato računaj še elektrifikacijo tovornjakov, toplotne črpalke in tako naprej in je povečanje za vse skupaj cca 50 %, ne pa dvakratno (200 %). Nisem edini ki trdi da bo povečanje ranga 50 %, je bilo na nedavni strokovni energetski konferenci ravno to omenjeno.
C) Vetrne elektrarne se da pvečati mnogo bolj.
D) Geotermalnih sploh ni omenjenih, VSE sosednje države že imajo geotermalne elektrarne, le mi ne. Potencial imamo, poceni in čista energija, spodaj članek v Delu:
https://www.delo.si/novice/slovenija/ge...
in tako dalje.. ne bom vsega seciral.
Yosaval daj ti najprej povej koliko si vpet v slovensko elektroenergetiko, njen razvoj da vidim če se sploh splača odgovarjat na tole kar pišeš. A si en 20 letnik ki misli da je boga za jajca prijel že leta nazaj?
Mato989 ::
Jaz še zdaj sicer ne razumem kako lahko kdorkoli propagira da gremo na OVE ker smo potem KAO neodvisni...
Pa mi zna kdo od teh ki to piše tu razložit KJE misli on da pridejo komponente za SE itd...? A sploh v Sloveniji zmoremo nekaj zgradit in sestavit za kar ne potrebujemo uvoza? Ker kolikor vem noben panel za SE ni sestavljen še manj pa IZDELANE CELICE v RS... lahko vse komponente za HE sestavimo oz. jih delamo?
Torej kako točno smo NEODVISNI če zamenjamo odvisnost od Arabcev in Rusov z odvisnostjo od Kitajcev itd...
Pa mi zna kdo od teh ki to piše tu razložit KJE misli on da pridejo komponente za SE itd...? A sploh v Sloveniji zmoremo nekaj zgradit in sestavit za kar ne potrebujemo uvoza? Ker kolikor vem noben panel za SE ni sestavljen še manj pa IZDELANE CELICE v RS... lahko vse komponente za HE sestavimo oz. jih delamo?
Torej kako točno smo NEODVISNI če zamenjamo odvisnost od Arabcev in Rusov z odvisnostjo od Kitajcev itd...
Če sem pomagal, se priporočam za uporabo linka!
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
fulk ::
Povej še meni, nisem sledil.
Od kje dobimo visoko rafinirane silicijeve kristalne rezine?
Od kje dobimo poliestersko smolo in steklena vlkna za vetrnice?
Od kje dobimo redke zemljine za magnete vetrnic?
Od kje dobimo baterije za to shranjevanje?
Od kje dobimo visoko rafinirane silicijeve kristalne rezine?
Od kje dobimo poliestersko smolo in steklena vlkna za vetrnice?
Od kje dobimo redke zemljine za magnete vetrnic?
Od kje dobimo baterije za to shranjevanje?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: fulk ()
deco16 ::
Od kje dobimo reaktor, od kje dobimo gorivo? Kje moramo to shranjevati?
Pa oboje dela 30 let +
Pa oboje dela 30 let +
kow ::
Mato989 ::
Povej še meni, nisem sledil.
K sem lih dobre volje. Mal premisl, sej ni tezko. Ti bom dal namig: ce ne uvozimo vec nobene soncne celice, kaj se zgodi s proizvodnjo soncne energije? Nam bodo kitajci zakrili sonce?
Kaj se zgodi ko je treba menjavat celice in panele? itd...
To ni neodvisnost, to je samo podaljšana doba ko zmanjka... neodvisnost pomeni da si sposoben zagotovit vse dele sam in izvest storitev... če sami ne delamo SE potem nismo neodvisni smo samo malo manj odvisni kot od benza... Tako kot bi rekel da če jutri ne pošljejo bencina, tudi pojutrijšnjem ne bo 0 bencina na črpalkah.
Če sem pomagal, se priporočam za uporabo linka!
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
fulk ::
Od kje dobimo reaktor, od kje dobimo gorivo? Kje moramo to shranjevati?
Pa oboje dela 30 let +
Reaktor ti povari skupaj Siemens v nemčiji.
Gorivo uvozimo od prijateljskih držav, imamo ga pa tudi doma.
Povej še meni, nisem sledil.
K sem lih dobre volje. Mal premisl, sej ni tezko. Ti bom dal namig: ce ne uvozimo vec nobene soncne celice, kaj se zgodi s proizvodnjo soncne energije? Nam bodo kitajci zakrili sonce?
Kdo ti bo proizvajal te enormne količine, ki jih potrebuješ za inštalacijo in eventuelno zamenjavo?
Reaktor ima visoko dodano vrednost in se ga splača delat z domačimi delavci. Miljone rezin pa ne.
Za sestavo reaktorja, ki ti bo služil desetletja in oddajal ogromne moči, rabiš morda nekaj več delavcev kot za produkcijo ene vetrnice.
kow ::
To ni neodvisnost, to je samo podaljšana doba ko zmanjka... neodvisnost pomeni da si sposoben zagotovit vse dele sam in izvest storitev... če sami ne delamo SE potem nismo neodvisni smo samo malo manj odvisni kot od benza... Tako kot bi rekel da če jutri ne pošljejo bencina, tudi pojutrijšnjem ne bo 0 bencina na črpalkah.
Ce bi imel kaj v glavi, bi razumel da lahko bistveno vec postoris v 10 letih, kot pa v 1 mesecu (blokada nafte). V 10 letih lahko evropa zlahka skoplje nekaj peska vec in postavi par tovarn.
fulk, nobenih enormnih kolicin ni za nadomestit. To si si izmislil. Par GW letno rabi cela evropa.
Od kod si privlekel reaktor, ne vem - nikjer ga nisem omenjal.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kow ()
fulk ::
Saj ne primeram nafte. JEK se polni na koliko, 5 let? Še več, če bi malo šparali.
Koliko servisa bo potrebno za te miljone panelov in veternic pa lahko sklepam. Te zadeve se bodo kvarile konstantno in ne na 30 let kot ti misliš.
Še posebej, če uporabimo baterije. Te so obupno nezanesljive v primerjavi.
Koliko servisa bo potrebno za te miljone panelov in veternic pa lahko sklepam. Te zadeve se bodo kvarile konstantno in ne na 30 let kot ti misliš.
Še posebej, če uporabimo baterije. Te so obupno nezanesljive v primerjavi.
Lonsarg ::
JEK, SE, VE, HE imajo vse posredno odvisnost, ker pač industrijsko EU šepa, oziroma šepa kjer je važna nizka cena ker smo dragi. Ta posredna je faktor 100 manj problematična kot direkten uvoz energenta pri plinu/nafti, ni primerjave. Dobesedno faktor 100 manj rezervne energije rabimo uvozit ob blokadi rezervnih delov za te elektrarne v primerjavi z blokado energentov.
YosavaI ::
Sekanje "eno drevo tja eno sem", torej brez manjšanja gozda ti da zgolj majhne % biomase, to ni za velike %.
Tole je realni scenarij, poglej koliko bi rabili dvigniti baterije, sintetični plin, črpalne HE in biomaso KLJUB TEMU da bi hkrati še JEK2 gradili, kaj šele če ne bi:
1. Ne narediti goloseka se imenuje odgovorno gozdarnjenje, v vseh državah v tujini, tudi tam kjer dejansko več kot 15 % elektrike pridobijo z lesom se ne gredo goloseka! Torej se da ane! Torej tudi pri velikih procentih se da (15 % je velik procent kar se tiče biomase v miksu elektrike, mi niti takšnega procenta ne rabimo, 10 % bo zadost).
2. Ta graf je nalašč zrisan in zlagan tako da lobira za novo nuklearko, prilagojeni lažnjivi podatki, na hitrco:
A) Hidroenergija je upoštevano kot da se ne bo gradila skoraj nič, kar je fail. Hidroelektrarne se da povečati veliko bolj kot so tukaj upoštevali. Glede na študije jih lahko povečamo za 2 krat!
B) Takšno povečanje porabe je pretirano, poraba na tvojem grafu se poveča cca za 2 krat. A v resnici za elektrifikacijo celotnega avtomobilskega parka rabimo samo 2400 GWh oziroma 17 % današnje porabe, izračunano črno na belem (nisem edini ki je to izračunal, tudi drugi strokovnjaki so prišli do istih številk). Nato računaj še elektrifikacijo tovornjakov, toplotne črpalke in tako naprej in je povečanje za vse skupaj cca 50 %, ne pa dvakratno (200 %). Nisem edini ki trdi da bo povečanje ranga 50 %, je bilo na nedavni strokovni energetski konferenci ravno to omenjeno.
C) Vetrne elektrarne se da pvečati mnogo bolj.
D) Geotermalnih sploh ni omenjenih, VSE sosednje države že imajo geotermalne elektrarne, le mi ne. Potencial imamo, poceni in čista energija, spodaj članek v Delu:
https://www.delo.si/novice/slovenija/ge...
in tako dalje.. ne bom vsega seciral.
Yosaval daj ti najprej povej koliko si vpet v slovensko elektroenergetiko, njen razvoj da vidim če se sploh splača odgovarjat na tole kar pišeš. A si en 20 letnik ki misli da je boga za jajca prijel že leta nazaj?
Odgovori, nisem 20 letnik, sem strokovno podkovan (udeležujem se tudi energetskih strokovnih konferenc), gibam se v energetskih krogih, odgovori strokovno in bova strokovno predebatirala.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: YosavaI ()
Mato989 ::
JEK, SE, VE, HE imajo vse posredno odvisnost, ker pač industrijsko EU šepa, oziroma šepa kjer je važna nizka cena ker smo dragi. Ta posredna je faktor 100 manj problematična kot direkten uvoz energenta pri plinu/nafti, ni primerjave. Dobesedno faktor 100 manj rezervne energije rabimo uvozit ob blokadi rezervnih delov za te elektrarne v primerjavi z blokado energentov.
Fora je v tem da NEDOVISNOSTI NI... Neodvisnost je izraz ki se lahko uporabi primerno samo v primeru da Slovenija če je obkoljena in ni 1 artikla uvoza, lahko nekaj naredi doma sama sustainable dalj časa...
Torej če bi:
1. mi v SLO imeli rudo ki je potrebna za panele za SE
2. mi v SLO to znali izkopat in predelat
3. mi v SLO znali iz te rude izdelat SE komplet
4. mi znali namestit SE in popravljat
Ko so vse te točke pokljukane lahko rečeva da smo v nečem neodvisni napram nafti/bencinu... Ker to ne drži smo samo malo manj odvisni kot v primeru nafte in bencina.
Če sem pomagal, se priporočam za uporabo linka!
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
YosavaI ::
Si izračunal kolko lesa bi bilo potrebno, koliko ga zraste v Sloveniji in koliko bi to stalo?
Ja sem ja, to ni problem. Lahko pa še enkrat, ajde na hitrco.
10 % letne proizvodnje elektrike v Sloveniji pomeni cca 1600 GWh. Izkoristek teš6 je 42 %. Letni naravni prirast lesa v Sloveniji je 8,83 milijonov kubičnih metrov novega lesa. Kubični meter lesa ima cca 700 kg.
Energijska vrednost lesa na kilogram je približno 4 kWh na kg.
Torej:
1.600.000.000 kWh pri upoštevanem izkoristku 42 % : 3.809.523.809 kWh
3.809.523.809 kWh / (4 kWh na kg x 700 kg na kubik) = 1.360.544 kubikov na leto.
Naravni prirast je 8,83 milijonov kubičnih metrov novega lesa na leto, torej rabimo:
1.360.544 / 8.830.000 = 15 % tistega kar vsako leto na novo zraste.
Torej rabimo dobro sedmino tistega kar vsako leto na novo zraste.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: YosavaI ()
YosavaI ::
Povej še meni, nisem sledil.
Od kje dobimo visoko rafinirane silicijeve kristalne rezine?
Od kje dobimo poliestersko smolo in steklena vlkna za vetrnice?
Od kje dobimo redke zemljine za magnete vetrnic?
Od kje dobimo baterije za to shranjevanje?
1. Silicijeve kristalne rezine proizvajamo tudi v Evropi (večina se trenutno res proizvaja na kitajskem, vendar samo zato ker se to finančno tam bolj splača. Ko se ne bo finančno bolj splačalo tam, potem bo zadeva postala obratna).
2. Enako kot 1.
3. Večina vetrnic nima magnetov in redkih zemelj (več kot 99 % vetrnic jih nima, ampak ima indukcijski motor brez magnetov).
4. Enako kot 1. Also:
Battery Production is Coming to Europe – And With it more than 70,000 Jobs
https://www.thesmartere.de/news/battery...
Kar nekaj baterij se že proizvaja v Evropi, kmalu pa se jih bo še 100x več.
Reaktor ima visoko dodano vrednost in se ga splača delat z domačimi delavci. Miljone rezin pa ne.
Veliko večino stvari za reaktor bi morali kupiti v tujini, Slovenija takšnih obratov za proivzodnjo tega nima.
Za sestavo reaktorja, ki ti bo služil desetletja in oddajal ogromne moči, rabiš morda nekaj več delavcev kot za produkcijo ene vetrnice.
Ne drži. Sej nuklearni reaktor ni tako drag zato ker bi bile tako dragi materiali, večina stroška so stroški dela in financiranje.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: YosavaI ()
Mato989 ::
Povej še meni, nisem sledil.
Od kje dobimo visoko rafinirane silicijeve kristalne rezine?
Od kje dobimo poliestersko smolo in steklena vlkna za vetrnice?
Od kje dobimo redke zemljine za magnete vetrnic?
Od kje dobimo baterije za to shranjevanje?
1. Silicijeve kristalne rezine proizvajamo tudi v Evropi (večina se trenutno res proizvaja na kitajskem, vendar samo zato ker se to finančno tam bolj splača. Ko se ne bo finančno bolj splačalo tam, potem bo zadeva postala obratna).
2. Enako kot 1.
3. Večina vetrnic nima magnetov in redkih zemelj (več kot 99 % vetrnic jih nima, ampak ima indukcijski motor brez magnetov).
4. Enako kot 1. Also:
Battery Production is Coming to Europe – And With it more than 70,000 Jobs
https://www.thesmartere.de/news/battery...
Kar nekaj baterij se že proizvaja v Evropi, kmalu pa se jih bo še 100x več.
Reaktor ima visoko dodano vrednost in se ga splača delat z domačimi delavci. Miljone rezin pa ne.
Veliko večino stvari za reaktor bi morali kupiti v tujini, Slovenija takšnih obratov za proivzodnjo tega nima.
Za sestavo reaktorja, ki ti bo služil desetletja in oddajal ogromne moči, rabiš morda nekaj več delavcev kot za produkcijo ene vetrnice.
Ne drži.
Mi sprašujemo za SLOVENIJO... SLOVENIJO... Slovenija je država ne EU... in ko govorimo o NEODVISNOSTI me zanima ali znotraj NAŠE DRŽAVE to zmoremo zagotovit ljudem... To da mi bo potem fašistično EU komisija pogojevala poslušnost tega ne rabim...
Če sem pomagal, se priporočam za uporabo linka!
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
YosavaI ::
JEK se polni na koliko, 5 let? Še več, če bi malo šparali.
Ma kakšne 5 let?! Na 18 mesecev, torej 1,5 leta. Da še tega ne veš lepo kaže da je tvoje znanje glede tega na nuli.
https://www.delo.si/dpc-energetika/nukl...
Koliko servisa bo potrebno za te miljone panelov in veternic pa lahko sklepam. Te zadeve se bodo kvarile konstantno in ne na 30 let kot ti misliš.
Še posebej, če uporabimo baterije. Te so obupno nezanesljive v primerjavi.
Praksa kaže da se motiš.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: YosavaI ()
eriCartman ::
gruntfürmich je izjavil:
3. TEŠ ni narejena za drva in se zaeva ne predeluje tako kot avto da imaš 30 KM več. Problem nastae že pri uvoženem premogu, ki ima višjo kurilno vrednost ker ga je lahko samo določen procent.
Predelava TEŠa na drva je precej enostavno tehnično izvedljiva (v tujini je veliko takšnih elektrarn in lepo vse deluje). Trenutno teš6 obratuje na premogov prah, z malenkostnimi predelavami bi lahko obratoval na lesni prah. Če pa bi zamenjal celoten "kotel", pa bi šlo tudi na lesne sekance. Strošek predelave manj kot desetina vrednosti teša (torej relativno ugodno). Finančno se definitivno več kot splača.
spet same laži.
teš ne more obratovati na les z 'malenkostnimi' predelavami, prav tako ni logistike za les.
Ni laži, seveda teš6 lahko predeluje na lesni prah z minimalnimi predelavami. Obratovanje z lesnimi sekanci pa res zahteva malo večje predelave, vendar kljub temu finančno 100x bolje kot pa teš6 po letu 2033 podret, to je en krat ena.
Kaj pa logistika lesa???
Zakaj Slovence smatraš kot najbolj zabit narod na planetu?! Če povsod drugje to znajo (Velika Britanija, Nemčija ipd), potem bomo to znali tudi mi. Nemčija dejansko cca 9 % svoje elektrike naredi iz lesne biomase.
Si ti resen? Slovenija ima površino preko 20.000 kvadratnih kilometrov, in ti trdiš da ne bi nikjer našel 9 km2? Ne se smešit, prosim te lepo.
Pokaži mi ga.
In TEŠ bi ti kuril na drva?! Si že delal računico primerjave masno/volumsko koliko lesa bi rabili in kakšna logistika bi bila potrebna????
Če bi kurli na les iz njegove glave bi najbrž šlo čez...
Z temle postom si pokazal da si popoln idiot, začel si zmerjat brez razloga, oba dva veva kdo od naju ima les v glavi in kristalno jasno je da to nisem jaz ;) . Če napačno misliš da 9 km2 nikamor v 20.000 km2 veliki sloveniji ne moremo dat, potem pa bomo pač zadevo razdrobili na posamezne strehe, potrebujemo samo vsako 25 streho (samo bogih 4 % streh). Torej tudi če prvega argumenta ne dojameš, potem moraš dojet vsaj drugega, torej problem solved.
Ti podtikaš, da smo slovenci zabit narod.
Naredi računico za logistko lesa za kurjenja v TEŠ, ker trdiš, da lahko zamenja lignit.
Energetsko primerjavo si dal, sedaj pa še volumska in koliko tovornjakov/dan
lesa je pot pripeljati v TEŠ za kurjenje. Saj bo šlo, saj si vendar diplomiran inženir kot sam trdiš.
Samo vprašal sem te zakaj misliš da smo Slovenci najbolj zabit narod na svetu, ker dejstvo je da nismo. Če drugje logistika in vse ostalo glede elektrarn na les ni problem, potem tudi pri nam ne bo. Sem diplomiran inženir in lahko ti dam izračun, ni panike: 10 % letne proizvodnje elektrike bi proizvedli z teš6 na les, to pomeni 1600 GWh na leto. Vsak kubik lesa ima cca 2800 kWh energije. Upoštevajmo izkoristek teš6 42 % in smo na 1176 kWh na kubični meter. Torej 1.600.000.000 / 1176 kWh /m3 /365 dni = 3727 m3 na dan. En vagon vlaka ima približno 80 m3 prostornine, torej rabimo na dan približno 46 vagonov. Torej eno ali 2 furi z lokomotivo, več kot možno in noben problem!
V prid TEŠ6 je najbrž tudi celotna infrastruktura omrežja daljnovodov, pripadajočih objektov..., saj je vzpostavljena že sedaj kot območje velikega generatorja...
Nekdo je omenjal da bi bila predelava na lesno biomaso 10% cene, koliko pa bi bil strošek v primeru zaprtja (podiranja, povrnitve območja v prvotno stanje) elektrarne?
mertseger ::
Sekanje "eno drevo tja eno sem", torej brez manjšanja gozda ti da zgolj majhne % biomase, to ni za velike %.
Tole je realni scenarij, poglej koliko bi rabili dvigniti baterije, sintetični plin, črpalne HE in biomaso KLJUB TEMU da bi hkrati še JEK2 gradili, kaj šele če ne bi:
1. Ne narediti goloseka se imenuje odgovorno gozdarnjenje, v vseh državah v tujini, tudi tam kjer dejansko več kot 15 % elektrike pridobijo z lesom se ne gredo goloseka! Torej se da ane! Torej tudi pri velikih procentih se da (15 % je velik procent kar se tiče biomase v miksu elektrike, mi niti takšnega procenta ne rabimo, 10 % bo zadost).
2. Ta graf je nalašč zrisan in zlagan tako da lobira za novo nuklearko, prilagojeni lažnjivi podatki, na hitrco:
A) Hidroenergija je upoštevano kot da se ne bo gradila skoraj nič, kar je fail. Hidroelektrarne se da povečati veliko bolj kot so tukaj upoštevali. Glede na študije jih lahko povečamo za 2 krat!
B) Takšno povečanje porabe je pretirano, poraba na tvojem grafu se poveča cca za 2 krat. A v resnici za elektrifikacijo celotnega avtomobilskega parka rabimo samo 2400 GWh oziroma 17 % današnje porabe, izračunano črno na belem (nisem edini ki je to izračunal, tudi drugi strokovnjaki so prišli do istih številk). Nato računaj še elektrifikacijo tovornjakov, toplotne črpalke in tako naprej in je povečanje za vse skupaj cca 50 %, ne pa dvakratno (200 %). Nisem edini ki trdi da bo povečanje ranga 50 %, je bilo na nedavni strokovni energetski konferenci ravno to omenjeno.
C) Vetrne elektrarne se da pvečati mnogo bolj.
D) Geotermalnih sploh ni omenjenih, VSE sosednje države že imajo geotermalne elektrarne, le mi ne. Potencial imamo, poceni in čista energija, spodaj članek v Delu:
downloadht
in tako dalje.. ne bom vsega seciral.
Yosaval daj ti najprej povej koliko si vpet v slovensko elektroenergetiko, njen razvoj da vidim če se sploh splača odgovarjat na tole kar pišeš. A si en 20 letnik ki misli da je boga za jajca prijel že leta nazaj?
Odgovori, nisem 20 letnik, sem strokovno podkovan (udeležujem se tudi energetskih strokovnih konferenc), gibam se v energetskih krogih, odgovori strokovno in bova strokovno predebatirala.
1. O golosekih ne bi ker nisem strokovnjak iz gozdarstva, kolikor sem od naših slišal je seveda naš način brez golosekov bolj primeren vsaj naši ga zagpvarjajo. No avstrijci pa še severno tudi skandinavci delajo goloseke, pri nas vidimo da to ne bi šlo skozi. 4 milijone m3 da bi teoretično spremenili TEŠ v lesnega. S trenutnim posekom je to malo čez letni prirast gozda v sloveniji. Razloži ti to zelenim boš videl odziv. Bo na ustavnem sodišču tako kot odstrel medvedov vsako leto. (Pa čepav zaradi tega ne bomo zgubili nič gozda po površini).
2A. HE Mokrice veš kaj se dogaja, HE na srednji Savi so šle ven iz NEPN na zahtevo okoljskih organizacij drugače niti NEPN ne bi bil sprejet. Srednjo Savo bi morali začeti graditi konec leta 2013, sedaj bi morale že 3 stati pa vidiš kje smo. Nad Muro so vsi obupali in jih ne bo. Ostane ti kaj? Nič oziroma vodotoki.
"B. Za porabo Slovenije je je narejenih nekaj krivulj v katero od teh spada tale graf iz tega ne morem reči, jih imaš glede na rast, sigurno so tudi na ELESovi strani glede razvoja omrežja ker jih tudi tam delajo skupaj z načrtovanjem njihovega omrežja. Kolikor sem bil na njihovih predavanjih ni nobena v našo trenutno korist. Tudi Mervar jih pogosto predstavlja. Brez JEK 2 je tam takšna luknja da si je noben ne želi sploh pa ne v elektroenergetiki. Z napovedmi se ne ukvarjam, vem pa da tisti ki se zelo predelajo scenarije. Dlje kot greš v prihodnost večja je negotovost. Lansko leto ni noben pričakoval da se bo Talum zaprl, ki je imel 10% slovenske proizvodnje. Kokior sesedaj meče v elektrifikacijo prometa in pa ogrevanja bi rekel da so številke realne, mogoče bi bilo pripisati razliko med porabo EE in bruto porabo (ca. 5 TWh).
2C.O vetrnih sem že n x pisal pa se ne bi ponavljal. Nč se ne da povečati, veš koliko projektov sem že imel na mizi vetnih v zadnjih 10 letih pa niti o enem ni več nobenega govora. ObčinaDivača je preovedala gradnjo v njihovi občini, Pohorci so si v zraku zaradi vetrnega parka tam, tistih par pri Rogatcu ima mogoče kakšno možnost pa že tam se iniciative delajo. Vetrne v sloveniji bodo lahko imeli samo zato da bomo rekli da jih par imamo. To bo vse, ostalo so mokre sanje. Sicer zanimanja je veliko mislim da jih je bilo do sedaj čez 70 ampak lokacije ne bodo dobili nikoli zaradi nasprotovanja javnosti kjer bi morale stati. To je dejstvo.
Geotermalni potencial trenutno znan je ravno tam v rangu naših vetrnih, ne toliko za proizvodnjo električne energije kot mogoče za ogrevanje. Ena se trenutno gradi na vrtini Pg8 (DEM) ki je na srečo že narejena vrtina globoka 3 km. Brez nje seveda ni nič izvedljivo. Pa kljub temu za 50 kW proizvodnje bo investicija 1,2 milijona € tako je bilo na konferenci rečeno. So dobili dobro polovico sredstev od drugod pa kljub temu cena je astronomska. Da bi morali vrtine delat pa lahko samo množiš z večkratnikom. Geotermalna za uporabo ogrevanja kjer so blizu ali pa izkoriščanje v kmetistvu, to je to. Teoretični potencial 300 GWh dejanski pa precej nižji če se prav spomnim številk, to so 3 elektrarne na srednji savi ki bi se morale že graditi pa se verjetno še 10 let ne bodo.
DamijanD ::
Načeloma bi HE lahko delali povsem sami (imamo znanje in izkušnje: s transformatorji, s turbinami, graditi tudi znamo). Je pa res, da trenutno mi ne rudarimo teh osnovnih materialov, ki jih rabimo za to (železo, baker,...) Tako, da tudi tega ne moremo povsem neodvisno naredit, čeprav če ne bi imeli železa bi še kaj drugega škripalo, ne samo gradnja elektrarn.
Pri HE imamo pa še en problem, bolj ali manj nam je zmanjkalo uporabnih (in "dovoljenih") rek. Tako, da dejansko nič več ne moremo povsem neodvisno narediti.
Pri HE imamo pa še en problem, bolj ali manj nam je zmanjkalo uporabnih (in "dovoljenih") rek. Tako, da dejansko nič več ne moremo povsem neodvisno narediti.
YosavaI ::
Načeloma bi HE lahko delali povsem sami (imamo znanje in izkušnje: s transformatorji, s turbinami, graditi tudi znamo). Je pa res, da trenutno mi ne rudarimo teh osnovnih materialov, ki jih rabimo za to (železo, baker,...) Tako, da tudi tega ne moremo povsem neodvisno naredit, čeprav če ne bi imeli železa bi še kaj drugega škripalo, ne samo gradnja elektrarn.
Pri HE imamo pa še en problem, bolj ali manj nam je zmanjkalo uporabnih (in "dovoljenih") rek. Tako, da dejansko nič več ne moremo povsem neodvisno narediti.
1. Za jedrsko delat komponente sami nimamo primerne industrije (litje tako velikih kosov omogoča samo nekaj tovarn po svetu), nekaj malega kar se kakšnih betonskih del tiče bi lahko bilo domače delovne sile, večino celotne zadeva skupaj pa je tuje znanje/delovna sila. In ne, ni tukaj da samo materialov nimamo, nimamo tudi primernih proizvodnih obratov /podjetij ki bi to pri nas znala narediti.
2. Hidroelekrarne je pa večino domačega znanja /delovne sile, ravno obrtno kot pri jedrski.
3. mertseger, vidim da si veliko napisal, ti odgovorim čez nekaj ur, ker se mi ne da, niti nimam časa pisat "romanov" zdele.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: YosavaI ()