Forum » Šola » Pretvarjanje številskih sestavov (sistemov)
Pretvarjanje številskih sestavov (sistemov)
denisek123 ::
Pozdravljeni
Vem, da je takih tem že kar nekaj ampak vseeno.
Vem kako se pretvarja iz dvojiškega ali ostalih sestavov v desetiški.
Zanima pa me kako se pretvarja ravno obratno.
Zanimajo me tudi pretvorbe med 2,4,8,16 številskim sestavom.
In pretvorbe med 3,5,7,9 in ostalimi številskimi sestavi.
Kdaj veš kako moraš pretvarjati ?
Lp
Vem, da je takih tem že kar nekaj ampak vseeno.
Vem kako se pretvarja iz dvojiškega ali ostalih sestavov v desetiški.
Zanima pa me kako se pretvarja ravno obratno.
Zanimajo me tudi pretvorbe med 2,4,8,16 številskim sestavom.
In pretvorbe med 3,5,7,9 in ostalimi številskimi sestavi.
Kdaj veš kako moraš pretvarjati ?
Lp
Intel Core i3 3217u/GeForce 720M/WIN 10
lebdim ::
napiši primer naloge, ti bom na primeru naloge razložil ...
malo si preglej tole skripto ... poišči iskalni niz "pretvarjanje med številskimi sestavi" ...
malo si preglej tole skripto ... poišči iskalni niz "pretvarjanje med številskimi sestavi" ...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: lebdim ()
lebdim ::
si bom izmislil kar en primer: npr. da bi rad pretvoril število 245 (desetiško) v trojiški sestav ...
pri pretvorbi iz desetiškega v trojiški sestav (kjer so možni ostanki 0, 1 ali 2) pomeni, da boš v vsakem koraku število delil s 3 ...
245 : 3 = 81, ost. 2
81 : 3 = 27, ost. 0
27 : 3 = 9, ost. 0
9 : 3 = 3, ost. 0
3 : 3= 1, ost. 0
1: 3 = 0, ost. 1
sedaj pa ostanke prepisuješ od spodaj navzgor: 245(10) -> 100002 (3)
če bi pa hotel obratno, torej iz trojiškega sestava v desetiški, pa bi se mogel zavedati, da je tista osnova 3 ... v tem primeru bi bilo: 1 * 35 + 2 * 30 = 243 + 2 = 245.
pri pretvorbi iz desetiškega v trojiški sestav (kjer so možni ostanki 0, 1 ali 2) pomeni, da boš v vsakem koraku število delil s 3 ...
245 : 3 = 81, ost. 2
81 : 3 = 27, ost. 0
27 : 3 = 9, ost. 0
9 : 3 = 3, ost. 0
3 : 3= 1, ost. 0
1: 3 = 0, ost. 1
sedaj pa ostanke prepisuješ od spodaj navzgor: 245(10) -> 100002 (3)
če bi pa hotel obratno, torej iz trojiškega sestava v desetiški, pa bi se mogel zavedati, da je tista osnova 3 ... v tem primeru bi bilo: 1 * 35 + 2 * 30 = 243 + 2 = 245.
Math Freak ::
Če bi pa rad pretvoril iz recimo sedmiškega v trojiški sestav, lahko pretvoriš najprej iz sedmiškega v desetiški in nato iz desetiškega v trojiški.
Recimo 652314(7) -> ?(3)
652314(7) -> ?(10)
4*70 + 1*71 + 3*72 + 2*73 + 5*74 + 6*75 =
4 + 7 + 147 + 686 + 12005 + 100842 = 113691
652314(7) -> 113691(10)
113691(10) -> ?(3)
113691 :3 = 37897 ost 0
37897 :3 = 12632 ost 1
12632 :3 = 4210 ost 2
4210 :3 = 1403 ost 1
1403 :3 = 467 ost 2
467 :3 = 155 ost 2
155 :3 = 51 ost 2
51 :3 = 17 ost 0
17 :3 = 5 ost 2
5 :3 = 1 ost 2
1 :3 = 0 ost 1
Prebereš ostanke od spodaj navzgor: 12202221210
113691(10) -> 12202221210(3)
Torej: 652314(7) -> 12202221210(3)
Obstaja verjetno tudi postopek, ki direktno pretvori iz enega v drug sistem, samo tega pa žal ne poznam.
Recimo 652314(7) -> ?(3)
652314(7) -> ?(10)
4*70 + 1*71 + 3*72 + 2*73 + 5*74 + 6*75 =
4 + 7 + 147 + 686 + 12005 + 100842 = 113691
652314(7) -> 113691(10)
113691(10) -> ?(3)
113691 :3 = 37897 ost 0
37897 :3 = 12632 ost 1
12632 :3 = 4210 ost 2
4210 :3 = 1403 ost 1
1403 :3 = 467 ost 2
467 :3 = 155 ost 2
155 :3 = 51 ost 2
51 :3 = 17 ost 0
17 :3 = 5 ost 2
5 :3 = 1 ost 2
1 :3 = 0 ost 1
Prebereš ostanke od spodaj navzgor: 12202221210
113691(10) -> 12202221210(3)
Torej: 652314(7) -> 12202221210(3)
Obstaja verjetno tudi postopek, ki direktno pretvori iz enega v drug sistem, samo tega pa žal ne poznam.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Math Freak ()
lebdim ::
@denisek123, kot sem ti napisal v prvem postu, malo si preberi tisto skripto ... vpiši iskalni niz: "PRETVORBA MED ŠTEVILSKIMI SESTAVI" ...
@Math Freak,
direktna pretvorba iz sedmiškega v trojiški sistem bi bila, da bi število iz sedmiškega sestava kar direktno delil s 3, in nato gledal ostanke pri tem deljenju, s tem da bi bil originalni sestav še vedno sedmiški. tudi ti si poglej v tisti skripti na tistem linku, kjer je napisan zgled (stran 19 v skripti)...
@Math Freak,
direktna pretvorba iz sedmiškega v trojiški sistem bi bila, da bi število iz sedmiškega sestava kar direktno delil s 3, in nato gledal ostanke pri tem deljenju, s tem da bi bil originalni sestav še vedno sedmiški. tudi ti si poglej v tisti skripti na tistem linku, kjer je napisan zgled (stran 19 v skripti)...
lebdim ::
učitelji matematike bi lahko zahtevali, da se pretvarjanje različnih sistemov ne dogaja s pomočjo desetiškega.
Smrekar1 ::
učitelji matematike bi lahko zahtevali, da se pretvarjanje različnih sistemov ne dogaja s pomočjo desetiškega.
Lahko bi, ampak kakšen bi bil namen tega? Itak v življenju tega ne boš rabil, oz. če slučajno pride do kakšnega incidenta, lahko to naredi vsak majčkeno boljši kalkulator (ali telefon, ali Google, ...). Prav je, da se ve kako to gre za splošno izobrazbo kako sploh deluje naša matematična anotacija, ampak da se pa da kaj dosti poudarka na tole je pa dokaj nesmiselno. Je dovolj drugih stvari, ki jih je treba vedeti, od ene matematične bližnjice oz. recepta več ne bo nihče imel kakšne pametne koristi.
lebdim ::
tisti, ki bodo študirali računalništvo ali informatiko, jim bo zagotovo koristilo. potem na fakulteti ne moreš vmes pretvoriti v desetiški sistem (vsaj pri uvodu v računalništvo ali elementarni matematiki ne).
Smrekar1 ::
tisti, ki bodo študirali računalništvo ali informatiko, jim bo zagotovo koristilo. potem na fakulteti ne moreš vmes pretvoriti v desetiški sistem (vsaj pri uvodu v računalništvo ali elementarni matematiki ne).
Takih je koliko? 1-2%? Ne bi bil rad nesramen, ampak gre se za precej specifično in nekoliko obskurno zadevo, ki se jo da naučiti tudi kasneje, če jo pač rabiš. Osnovo rabiš, vsega pa res ne.
amacar ::
Tako je, desetiško binarno je fajn znat, ostalega pa še na faksu računalništva ne rabiš, kaj šele na ostalih šolah. Prav tako, ko si enkrat na faksu ti vzame 2 min googlanja da se tole naučiš, tako da bi bilo čisto brezvezno forsiranje v šoli.
Invictus ::
Lahko bi, ampak kakšen bi bil namen tega? Itak v življenju tega ne boš rabil, oz. če slučajno pride do kakšnega incidenta, lahko to naredi vsak majčkeno boljši kalkulator (ali telefon, ali Google, ...). Prav je, da se ve kako to gre za splošno izobrazbo kako sploh deluje naša matematična anotacija, ampak da se pa da kaj dosti poudarka na tole je pa dokaj nesmiselno. Je dovolj drugih stvari, ki jih je treba vedeti, od ene matematične bližnjice oz. recepta več ne bo nihče imel kakšne pametne koristi.
Koristilo bi mu da malo razmiga možgane ... Jih bo mularija morala še precej koristiti do penzije ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
Smrekar1 ::
Koristilo bi mu da malo razmiga možgane ... Jih bo mularija morala še precej koristiti do penzije ...
To se lahko naredi tudi s čim bolj koristnim. Recimo da se razloži kako se naredi ocena napake.
Enkrat sem nekje bral, ne vem če ni bil celo ta forum, da je 22/7 dovolj dober približek števila Pi "za šolsko računanje".
No, 22/7 ima napako na 3. decimalki, oz. na 4. mestu, oz. približno 0,01%. V grobem ustreza napaki 1 milimetra pri merjenju razdalije 10 metrov (realno je napake cca pol manj, ker je prva števka 3, napake je pa malo več kot 1 enoto česarkoli). Sprejemljiva napaka je pri večini stvari okoli 2%, dostikrat tudi več.
Koliko srednješolcev to ve? Garantiram ti, da je bolj koristno kot pretvarjanje iz petiškega v sedmiški sistem v enem koraku, pa tudi možgane bo razmigalo.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Smrekar1 ()
Invictus ::
Pretvarjanje med številskimi sistemi je ravno tako neuporabno kot računanje n-decimalk pi.
Na drugi strani se pa mularija z obema računskima operacijama nekaj nauči in zrutinira. V matematiki je recimo cel kup "neuporabnih" stvari za računat. Ampak vse skupaj pa dajo neko uporabno znanje, mogoče pa kdo še kaj pogrunta na osnovi tega.
Računanje napak je pa precej zoprna zadeva, ki je marsikdo še ne zna niti na faksu, niti nikoli kasneje.
Na drugi strani se pa mularija z obema računskima operacijama nekaj nauči in zrutinira. V matematiki je recimo cel kup "neuporabnih" stvari za računat. Ampak vse skupaj pa dajo neko uporabno znanje, mogoče pa kdo še kaj pogrunta na osnovi tega.
Računanje napak je pa precej zoprna zadeva, ki je marsikdo še ne zna niti na faksu, niti nikoli kasneje.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
Smrekar1 ::
Pretvarjanje med številskimi sistemi je ravno tako neuporabno kot računanje n-decimalk pi.
Skoraj, ja.
Računanje napak je pa precej zoprna zadeva, ki je marsikdo še ne zna niti na faksu, niti nikoli kasneje.
Velik del tega je na tem, da ni nikoli prav razložena. Pri nas je bilo že tako.
Invictus ::
Velik del tega je na tem, da ni nikoli prav razložena. Pri nas je bilo že tako.
To mogoče. Računsko precej nezahtevna operacija, ki pa je preveč suhoparno razložena.
In o tem potem ne slišiš nikoli več.
Večen problem fakultet, kjer programa ne napišejo tako da se uporablja znanje iz prejšnjih semestrov. Ampak so večinoma neodvisni ali celo podvojeni ... Celo pri istem profesorju.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
Smrekar1 ::
lebdim ::
Absolutno, ampak mi smo imeli pretvarjanje med različnimi sestavi pri predmetu Uvod v računalništvo, tako od tam zagotovo vem, da se je zahtevalo pretvarjanje brez vmesnega pretvarjanja v desetiški sestav. Če si to napravil, si dobil 0 točk. Zato pa tudi jaz mislim, da je boljše, če se pretvarja brez desetiškega sestava.
Je pa recimo res, da smo v 1. letniku na fakulteti snov Izjave in vse v povezavi z njimi jemali tako pri analizi, algebri, diskretnih strukturah in pri uvodu v računalništvo, pri čemer smo se bolj osredotočili na Boole-ovo algebro in na digitalna vezja, ampak še vseeno gre za isto zadevo ...
Je pa recimo res, da smo v 1. letniku na fakulteti snov Izjave in vse v povezavi z njimi jemali tako pri analizi, algebri, diskretnih strukturah in pri uvodu v računalništvo, pri čemer smo se bolj osredotočili na Boole-ovo algebro in na digitalna vezja, ampak še vseeno gre za isto zadevo ...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: lebdim ()
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Veitchev DiagramOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 6125 (4498) | amacar |
» | Številski sestaviOddelek: Šola | 1516 (1136) | lebdim |
» | Matematika: Deljivost naravnih in celih števil.Oddelek: Šola | 3198 (3000) | lebdim |
» | ASCII ???Oddelek: Programska oprema | 1877 (1743) | Pimoz |
» | Številski sistemi in pretvarjanjeOddelek: Šola | 6968 (6627) | Pegaz |