Slo-Tech - Iz Fukušime spet prihajajo informacije o uhajanju radioaktivne vode iz shranjevalnih rezervoarjev poleg poškodovane jedrske elektrarne. Iz zadrževalnika naj bi izteklo 430 litrov radioaktivne vode, kar je precej manj od avgustovskega izlitja. A ta podatek je sam zase popolnoma neuporaben.
Pri radioaktivnosti govorjenje o litrih in kilogramih ni na mestu; koristni podatki so o dejanski radioaktivnosti, ki jo merimo v becquerelih (Bq). En becquerel označuje en radioaktivni razpad na sekundo in je enota za aktivnost. Aktivnost vzorca je odvisna od njegove množine in razpolovnega časa, saj krajši razpolovni čas pomeni več razpadov v časovni enoti. Kljub temu pa iz becquerel težko kaj pametnega povemo o škodi, ki jo to radioaktivno sevanje povzroči živim bitjem.
Primernejša veličina bo količina energija, ki jo prejme kilogram obsevanega predmeta. To merimo v grayih (Gy) in sicer en gray pomeni joule prejete energije s sevanjem na kilogram. Pravimo, da merimo prejeto dozo. Ker pa imajo različne vrste sevanja različne vplive na človeško telo, je še koristnejša enota sievert (Sv). Ta označuje ekvivalentno dozo na biološki material, ki je v osnovnih enotah prav tako sestavljena kot J/kg, le da upošteva različen vpliv različnih vrst sevanja na telo. Seveda pa je pomembno, v kolikšnem času človek prejme tolikšno ekvivalentno dozo. Rentgensko slikanje zob prinese nekaj mikrosievertov, računalniška tomografija (CT) pa nekaj deset milisievertov. Doza, ki so jo prejeli ljudje v Fukušimi, je bila 0,05-0,07 Sv, najbolj izpostavljeni delavec pa je prejel 0,68 Sv. Človek letno iz okolja prejme 2-3 milisieverta, čemur se ne da izogniti; to nam pošiljata vesolje in Zemlja. Bistvena razlika med becquereli in sieverti je torej, kje stojimo. Becquereli označujejo jakost izhajajočega sevanja, sieverti pa merijo koliko sevanja prejme nek objekt.
Torej, v zadnjem izlitju naj bi v okolje ušlo 430 litrov vode z radioaktivnostjo 200.000 Bq/l, kar pomeni okoli 100 MBq. Sliši se veliko, a glede na to da en becquerel pomeni en radioaktivni razpad na sekundo, to ni tako grozna številka. Pravzaprav je precej neumna, saj brez dodatnih podatkov, kaj povzroča to radioaktivnost ne moremo napovedati niti kako hitro bo upadla niti kakšna bo jakost sevanja. Za perspektivo še tole: v avgustovskem izlitju je v okolico ušlo 300 ton vode z radioaktivnostjo 80 MBq/l. To pomeni, da je imel celoten izliv radioaktivnost okrog 24 TBq. Precej več, torej. Vseeno pa je razlog za tokratni izliv smešen, saj prizadeti rezervoar ni zgrajen na ravnih tleh, zato so vanj po pomoti natočili toliko vode, da je deževje že povzročilo prelivanje. In to ne hudo, saj je izteklo manj kot promil vse vode v rezervoarju.
Ni problem v natancnosti, pac pa v tem, da je bila elektrarna krepko cez zivljenjsko dobo, in je bila grajena po sedaj starejsih standardih.
Ja pa je. Če mislijo s tako "natančnostjo" kot zdaj gradijo te über lambarje(lambar za jebeno _vodo_ jim ne rata zgradit, a štekaš?) graditi tudi zamenjavo za Fukušimo/druge nuklearke po "novejših standardih" ... well ...
De niso rezervoarja uspeli na vaservago postavit, je skrajno malomarno. Doma še podlago za provizoričen 10 kubičen bazen vsako leto na laser izravnam....
TEPCO spokesman Masayuki Ono told an urgent news conference Thursday that the overflow occurred at a 450-ton tank without a water gauge and standing on an unlevel ground, slightly tilting toward the sea. The tank was already nearly full, but workers pumped in more contaminated water into it to maximize capacity as the plant was facing a serious storage crunch. Recent rainstorms that flooded tank yards and the subsequent need to pump up and store contaminated rainwater also added to the shortage, he said.
@francek1 Res škoda da ob postavljanju tega rezervoarja niso pomislili tudi na to.
@PaX_MaN, @francek1 Nagnjenost rezervoarja pri tem izlitju nima nobene vloge, ker je dejstvo da so ga delavci preveč nafilali z vodo. Tudi če bi stal na popolnoma ravni podlagi bi bila razlika v izliti vodi minimalna, saj tudi nagnjen ne more biti kaj dosti, ker to ne bi bilo praktično. Logično.
Bistvena razlika med becquereli in sieverti je torej, kje stojimo. Becquereli označujejo jakost izhajajočega sevanja, sieverti pa merijo koliko sevanja prejme nek objekt.
Da bo jasno: Becquerel: pove kako pogosto se dogajajo razpadi, ne pove koliko sevanja je zadelo nek objekt, niti bioloških učinkov Gray: pove koliko energije je zadevo nek objekt na kilogram njegove mase, ne pove nič o bioloških učinkih Sievert: pove efektivno dozo in je najbolj praktičen, kadar nas zanimajo učinki na človeško telo. Graye v Sieverte pretvorimo tako, da dozo v grayih pomnožimo s faktorjem, ki je odvisen od vrste sevanja. Nevtron z energijo 100 keV bo na človeško tkivo imel 20x več vpliva kakor gamma žarek, zato je 1 gray takih nevtronov potem 20 Sv.
Da bo jasno: Becquerel: pove kako pogosto se dogajajo razpadi, ne pove koliko sevanja je zadelo nek objekt, niti bioloških učinkov Gray: pove koliko energije je zadevo nek objekt na kilogram njegove mase, ne pove nič o bioloških učinkih Sievert: pove efektivno dozo in je najbolj praktičen, kadar nas zanimajo učinki na človeško telo. Graye v Sieverte pretvorimo tako, da dozo v grayih pomnožimo s faktorjem, ki je odvisen od vrste sevanja. Nevtron z energijo 100 keV bo na človeško tkivo imel 20x več vpliva kakor gamma žarek, zato je 1 gray takih nevtronov potem 20 Sv.
poleg tega lepo povedanega je še zelo pomembno, da vemo kje je izvor sevanja in za katero sevanje gre, da se vemo temu primerno zaščititi, ter seveda razpolovni čas, da vemo kdaj pa smo lahko v bližini tega sevanja. potem pa nekako lahko govorimo v sevanju da nas ni več strah...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Vse lepo in prav. Pomen becquerela, graya in sieverta je razumljiv.
Vendar so, če prav razumem, te enote uporabne le za primer zunanjega vira sevanja. Kako pa se meri učinek zaužitega radioaktivnega materiala, ki se lahko zaradi enakih kemičnih lastnosti celo uporabi pri metabolizmu in se trajno vgradi v organizem (se nabira v kosteh)?
Dalj časa kot se vgrajeni material zadržuje v telesu večja je verjetnost, da pride do radioaktivnega razpada, sevanje katerega bo v veliki meri absorbiralo telo organizma.
Problem pri radioaktivni vodi je ravno v tem, da hitro zaide v podtalnico… Vrednotenje vpliva radioaktivnega onesnaženja na človeško telo je pač malo bolj kompleksno.
Uhaja jim zato, ker kontejnerji niso varjeni, ampak sestavljani in jim na spojih pušča, ker so "šparali" in hiteli s postavitvijo vodohranov ...
Zaradi puščanja na spojih naj bi naenkrat izteklo 430 litrov vode, potem pa nič več? Res?
Novica pravi tako:
Vseeno pa je razlog za tokratni izliv smešen, saj prizadeti rezervoar ni zgrajen na ravnih tleh, zato so vanj po pomoti natočili toliko vode, da je deževje že povzročilo prelivanje.
Nikjer ni omenjeno uhajanje vode zaradi (ne)kakovosti rezervoarjev, pravtako je voda iztekla samo iz enega rezervoarja.
Ni problem v natancnosti, pac pa v tem, da je bila elektrarna krepko cez zivljenjsko dobo, in je bila grajena po sedaj starejsih standardih.
Pozabil si še omeniti, da je bila zgrajena na skrajno neprimerni lokaciji zaradi popotresnih valov, za rendudančno napajanje ni bilo ustrezno poskrbljeno in pripravljenost na nezgode je bila na nuli.
Avtor članka si sicer precej dobronamerno prizadeva pojasniti določene okoliščine in približati razumevanje velikostnih razredov sevanja in z njim povezanega tveganja, a ob enem zelo preko k. otresa prste po tipkovnici glede škodljivosti/vpliva na okolje, kar se mi ne zdi primerno.
Jaz sem mel v mislih to, da če bi lepo shutdownali elektrarno ob koncu življenjske dobe, potem do tega sranja ne bi prišlo sploh, razen, če bi udarilo takrat.
Jaz sem mel v mislih to, da če bi lepo shutdownali elektrarno ob koncu življenjske dobe, potem do tega sranja ne bi prišlo sploh, razen, če bi udarilo takrat.
To zdaj lahko trdiš, vendar v času življenjske dobe so še vseeno igrali rusko, pravzaprav ukrajinsko, ruleto! Če bi popotresni val zalil elektrarno takrat ne bi bilo nobene razlike. Če še sedaj niso imeli pametnih načrtov za razno razne nesreče, jih tudi takrat najbrž niso. Žal.
...a ob enem zelo preko k. otresa prste po tipkovnici glede škodljivosti/vpliva na okolje, kar se mi ne zdi primerno.
Ne vem no... glede na vse TBq ki jih letno spusca NEK v zrak ki ga vsi dihamo, tale izlivcek ni vreden pol (avtorjevega) ku4$a. Pa ce z njim otresa ali ne.
Sej se verjetno vsi strinjamo da ni fino spuscat odplak (pa naj bojo radiokatvine, kemicne, bioloske, al pa dobre stare fekalije) v okolje brez ustreznih ukrepov, ampak kurcenje zaradi takih malenkosti kot jo opisuje novica pa tud nobenmu ne pomaga.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
...a ob enem zelo preko k. otresa prste po tipkovnici glede škodljivosti/vpliva na okolje, kar se mi ne zdi primerno.
Ne vem no... glede na vse TBq ki jih letno spusca NEK v zrak ki ga vsi dihamo, tale izlivcek ni vreden pol (avtorjevega) ku4$a. Pa ce z njim otresa ali ne.
Sej se verjetno vsi strinjamo da ni fino spuscat odplak (pa naj bojo radiokatvine, kemicne, bioloske, al pa dobre stare fekalije) v okolje brez ustreznih ukrepov, ampak kurcenje zaradi takih malenkosti kot jo opisuje novica pa tud nobenmu ne pomaga.
Izliv, ki ga tako lahkotno komentira avtor, ni nedolžen. Je pa res precej majhen v primerjavi s prejšnjimi onesnaženji, povezanimi s to tragedijo. Zanimivo je, da avtor suvereno trdi, kako je to nedolžno, potem pa prizna, da nima pojma s čim je ta voda kontaminirana (beri: kako dolgo bo ostala sevajoča). Za povrh se mu še vse skupaj zdi smešno, ker se je nekomu pripetila nezgoda ...
Dvomim, da NEK (za zdaj) kakor koli primerljivo vpliva na okolje, tako da opletanje z NEK-om spet ni na mestu.
Vseeno pa je razlog za tokratni izliv smešen, saj prizadeti rezervoar ni zgrajen na ravnih tleh, zato so vanj po pomoti natočili toliko vode, da je deževje že povzročilo prelivanje.
Sicer ne vem katero novico si ti bral, ampak jaz nisem nikjer zasledil posmehovanja. Edina omemba besede "smesen" se pa nanasa na delavce, ki so rezervar prevec napolnili z vodo, dezevje je pa to vodo spravilo cez rob.
Dvomim, da NEK (za zdaj) kakor koli primerljivo vpliva na okolje, tako da opletanje z NEK-om spet ni na mestu.
Zdele bom pa jezen ratal. Najprej se kurcis ker nekdo ne jemlje resno 100MBq izliva vode na japonskem, potem pa vehementno napises da nasih 5TBq (in to samo od tritija) po tvojem ne vpliva na okolje?? In to v obliki elementa, ki sestavlja vodo in vse organske molekule? Spuscen v obliki plina, ki ga dihamo vsi?
Pa tudi ce gres racunat vse silne faktorje pretvorbe med Bq in Sv, rabis vmes faktor v rangu milijona da prides na isto stevilko. Samo potem ne smes pozabit da NEK to pocne non-stop, 24/7, leto za letom, tam je pa tole bil one time event.
In ko smo ze pri opletanju: Od tebe smo slisali samo "avtor opleta s kurcem" in "opletanje z NEK". Od avtorja smo pa slisali dejanske stevilke in njihovo razlago, ter kasneje se stevilcno primerjavo z NEK. Ce probas cist tko na uc ocenit tezo argumentov obeh strani; na eni strani stevilke z razlago in primerjavo, in na drugi strani neizmerno "kurcenje" z opletanjem: Katera stran mislis da ima bolj prepricljive argumente?
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Ja, avtor se je posmehoval tuji nesreči. Kdor je pismen, je to prebral in razumel. Osebno takšen slog pisanja ocenjujem kot neprimeren.
Jezen si lahko, kolikor hočeš. Redno obratovanje NEK-a pač ni primerljivo s to nesrečo in je zato butasto vleči vzporednice. Na hitro sem pregledal podatke in mi tvojih 5TBq zveni zelo za lase privlečen podatek, sploh pa s to enoto še nisem videl meritev za NEK. Za vodo in zrak se uporablja bolj Bq/m3, kolikor vem.
NEK gotovo vpliva na okolje, saj je vpliv moč zaznati. Je pa ta za zdravje zanemarljiv, saj npr. faktor med vrednostmi za sevajoče aerosole med Ljubljano in Krškim le 2 (res je da niha), medtem ko je med različnimi konci države tudi do 10.
Poleg sevalnih lastnosti je še zelo pomemben podatek za kateri el. gre oz. kolikšna je njegova razpolovna doba. Avtor pa prizna, da tega ne ve.
Če nekdo uporabi številke, še ne pomeni, da ima prav. Prav tako nikjer nisem oporekal izračunom avtorja. Najbolj me je zmotil njegov slog pisanja.
Ravno slog pisanja je najbolj pomemben point članka. Namreč to preseravanju in pumpanju okoli nevarnosti Fokušime, ki najverjetneje sploh ni v top 100 največjih ekoloških katastrof tega stoletja, je treba z vsemi možnimi vzvodi ožigosat kot napačno.
Ja, avtor se je posmehoval tuji nesreči. Kdor je pismen, je to prebral in razumel.
Kot kaze si edini ki je prebral da se je avtor posmehoval tuji nesreci, vsaj noben drug ni omenil nic v tej smeri. Zdej sta pa dve moznosti: Da si ravnokar razglasil vse za nepismene (v tem rpimeru good luck in your life) ali pa da si ti nepismen in ne razumes poante avtorjevih besed (v tem rpimeru pa spet good luck in your life, you'r gonna need it)
Redno obratovanje NEK-a pač ni primerljivo s to nesrečo in je zato butasto vleči vzporednice.
Dejansko imas prav!! Redno obratovanje NEK spusti v zrak milijonkrat vec sevanja kot tale izliv, zato je rpimerjava res brezpredmetna. Je pa kljub temu zelo dobra ilustracija kako "zanemarljiv" je tale izliv v primerjavi s tem, kar ves cas spuscamo v zrak kot del "rednega obratovanja".
Na hitro sem pregledal podatke in mi tvojih 5TBq zveni zelo za lase privlečen podatek, sploh pa s to enoto še nisem videl meritev za NEK. Za vodo in zrak se uporablja bolj Bq/m3, kolikor vem.
Na hitro sem prebral tvoj stavek in se mi zdi za lase privlecen. Ce tvoje enote (Bq/m3) pomnozis s kolicino vode/zraka, prides na povsem navadne Bq-je omenjene v novici. Razen ce te moti da sta tako liter kot kubik volumski meri...
NEK gotovo vpliva na okolje, saj je vpliv moč zaznati. Je pa ta za zdravje zanemarljiv, saj npr. faktor med vrednostmi za sevajoče aerosole med Ljubljano in Krškim le 2 (res je da niha), medtem ko je med različnimi konci države tudi do 10.
Se pravi ce eno krsko, ki _vsako_leto_ v okolje odda milijonkrat vec sevanja kot tisti izliv nima vpliva na zdravje (ker je v drugih delih slovenije sevanje do 10-krat vecje; tvoj podatek, brez linkov), kako si lahko tako 100% da tista voda ga pa ima?
Poleg sevalnih lastnosti je še zelo pomemben podatek za kateri el. gre oz. kolikšna je njegova razpolovna doba. Avtor pa prizna, da tega ne ve.
Seveda je pomemben podatek, in zelo lepo od avtorja je da prizna da tega ne ve, in da je njegova analiza izdelana v skladu z vedenjem da doticni podatek ni znan. Na drugi strani imamo pa tebe, ki imas najvec toliko podatkov kot avtor (verjetno veliko manj), ki si "na hitro pogledal" in zdaj pises s 100% gotovostjo o vplivu izlite vode na okolje. Hypocrite much?
Če nekdo uporabi številke, še ne pomeni, da ima prav.
Ne, to ne pomeni da ima prav. Pomeni pa da imamo pred sabo stevilke, ki jih lahko preverimo, sami poanaliziramo in avtorju vrnemo kaksen protiargument ce kje najdemo napako. Pri tebi te moznosti nimamo, tako da sploh ne moremo preveriti iz katere odprtine si potegnil svoje "trditve".
Prav tako nikjer nisem oporekal izračunom avtorja. Najbolj me je zmotil njegov slog pisanja.
Glede na to da je tudi clanek avtorsko delo, bi si jaz predstavljal da lahko avtor uporabi katerikoli slog pisanja, dokler ne poziva k nestrpnosti ali pa jo sam izvaja. Pa glede na to da si edini ki se pritozuje nad avtorjevim slogom pisanja, bi tako "na hitro" ocenil da mogoce pa le ni rpoblem v avtorju (in vecini publike), ampak v majhnem delezu (ki ga predstavljas ti) ki se mu slog pisanja ne zdi primeren.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
antonija, če se drugi niso oglasili, to še nič ne pomeni. sem pač edini, ki me je zmotil slog pisanja. Ne prepričujem te, da si moraš svoje mnenje 100 %-no deliti z mano, zato prosim ne prepričuj mene v nasprotno.
Očitno nimaš pojma, o čemer pišeš. Sevanje ali oddana energija je eno, razpolovna doba pa drugo. Oba podatka sta potrebna ua objektivno oceno vpliva na okolje.
O sestavljenih enotah mi ni potrebno soliti pameti, tvoj podatek 5TBq je zame žal preveč suhoparen, iz konteksta, da bi ga s čimer koli primerjal.
Moje trditve se opirajo na njegov slog pisanja, ki ga imaš pred seboj. Razen, če si nepismen.
Avtor lahko, jaz pa tudi smem. Izraziti nestrinjanje, neprimernost ...
Kaj ne bo drzalo? Da NEK obratuje 24/7 ali da imajo izpuste 24/7?
Bodi tako prijazen in mi daj teh 5TBq vkontekst. Če je povprečna vrednost, leto, sicer datum meritve, prosim. Kje so jo izmerili, v vodi, sedimentu, zraku, vodovodu? Kateri el./izotop je to oddal. Res me zanima.
Očitno nimaš pojma, o čemer pišeš. Sevanje ali oddana energija je eno, razpolovna doba pa drugo. Oba podatka sta potrebna ua objektivno oceno vpliva na okolje.
Manjka ti se vsaj tretji podatek, in sicer prejeto sevanje glede na organizem in v nekaterih primerih se celo na organ. Pri cemer se vedno ne ves kam so se radioaktivni elemnti porazdelili, ali se kje akomulirajo, itd. Ampak ce imas dovolj "pojma" tako kot ti, tega verjetno ne rabis, k'nede?
O sestavljenih enotah mi ni potrebno soliti pameti, tvoj podatek 5TBq je zame žal preveč suhoparen, iz konteksta, da bi ga s čimer koli primerjal.
To je hudic vseh podatkov... suhoparni so in se o njih ne da kaj prevec filozofirat. Precej tocno opisujejo stanje, in ti tudi lvl5 v mutenju in nakladanju ne pomaga kaj dosti, stevilka je stevilka. Zajeban tale znanstveni pristop, ja. Drug hudic je pa da ima post s tevilkami tudi (zelo kratek) opis kaj pomenijo. Samo prebrat ga je treba...
Bodi tako prijazen in mi daj teh 5TBq vkontekst. Če je povprečna vrednost, leto, sicer datum meritve, prosim. Kje so jo izmerili, v vodi, sedimentu, zraku, vodovodu? Kateri el./izotop je to oddal. Res me zanima.
Vso radovenost si lahko potesis na temle linku. Stevilka 5TBq je pa veljala za letne izpuste tritija v vode v letu 2011, v letu 2012 jih je bilo 4x vec (citat iz poročila). So pa v njem se podatki za cezij, jod in ostale, pa se meritve po lokacijah, itd. Zdaj pa lahko naredis svojo analizo in razlozis, zakaj je izlik 400L vode na japonskem taka tragedija.
Avtor lahko, jaz pa tudi smem. Izraziti nestrinjanje, neprimernost
Seveda jo lahko, tako kot jo lahko tudi vsi drugi. Ti se ne strinjas z avtorjem, jaz se pa ne strinjam s tabo. Ne razumem kaj je tukaj problem?
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Kaj ne bo drzalo? Da NEK obratuje 24/7 ali da imajo izpuste 24/7?
oboje načeloma o izpustih v obliki 24/7 mislim da ne bi smeli govoriti, čeprav se nekako izvajajo... glavnina radioaktivnosti vseeno imho odpade na občasne izpuste...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
antonija, ne da se mi meriti penisa in primerjati dolžine s teboj, ker to ni produktivno.
Zakaj bi računal v prejeti dozi sevanja, če tega nočem?
Tvojemu podatku je manjkal kontekst, celo napačen je bil, saj si trdil, da to izpustijo v zrak, potem si pa še sam odkril, da je to letna raven sevanja kontaminantov vode in ne zraka.
Problema ni, če se strinjaš, da imam tudi jaz pravico povedati, da me moti odnos avtorja do problematike, ki jo obravnava.
Tvojemu podatku je manjkal kontekst, celo napačen je bil, saj si trdil, da to izpustijo v zrak, potem si pa še sam odkril, da je to letna raven sevanja kontaminantov vode in ne zraka.
Sej za vodo cifra ni kej dost drugačna. Beri, istega velikostnega razreda, kar je še vedno žnj-krat več kot je šlo ven iz fukušime. Pa gre toliko že kar dolgo, če ne kar od začetka obratovanja, to je, že ~30 let! Kontekst!
Če želim primerjati zgolj energijo, ki je bila oddana s sevanjem, se temu pač bom izognil. Vem pa, čemu in zakaj ta enota (Sv).
Beri, istega velikostnega razreda, kar je še vedno žnj-krat več kot je šlo ven iz fukušime.
Iz Fukušime je šlo miljavžent več. Kar si napisal drži le, če se omejimo na zadnji dogodek. In s tem se strinjam, a nam tu manjka še zelo pomemben podatek o razpolovni dobi oz. elementu, ki je ušel.
Kje si pa zdaj na plano potegnil taktiziranje z zastraševanjem? To pa zdaj res nima veze z ničemer!
Mene tudi relativiziranje izpustov v članku moti. In link ne dela.
Kar se starosti tiče: Fukušima je bila v času nesreče stara 40 let, NEK je danes stara 32 let in ima dovoljenje še za 20 let. Ni neke bistvene razlike.
Tudi če bi Fukušimo zaprli pred nesrečo bi še vedno radioaktivni elementi uhajali v okolje, zato ker uhajajo iz bazenov z odpadnim gorivom (kot tudi piše v članku).
Kar je ubistvu super, ampak podobno kot pri trizobu ni nikjer opaziti kaksnega protiargumenta, kaksne lastne analize podatkov (ki prikazuje nesmiselnost primerjave izpuscenega sevanja zadnjega izliva iz fukusime in rednih izpustov NEK), .... karkoli.
Poanta je pa da odnos avtorja ali njegov stil pisanja nima in ne sme imeti vpliva na stevilke. Zadnji izliv je glede na dostopne podatke bil kaplja v morje v primerjavi z nasimi lokalnimi izpusti in totalno zanemarljiv s prejsnimi izpusti iz te elektrarne. Seveda dokler se nekdo ne potrudi in pokaze nasprotno (pomoznosti s tehtno razlago, podkrepljeno s podatki).
Fukušima je bila v času nesreče stara 40 let, NEK je danes stara 32 let in ima dovoljenje še za 20 let. Ni neke bistvene razlike.
Ne verjamem da je edini parameter pri izgradnji nukleark "delovna doba", vse drugo pa ostane enako. Taki "argumenti" so popolnoma brezpredmetni in nesmiselni.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
načeloma o izpustih v obliki 24/7 mislim da ne bi smeli govoriti, čeprav se nekako izvajajo... glavnina radioaktivnosti vseeno imho odpade na občasne izpuste... 