» »

Nuklearne baterije

Nuklearne baterije

New Scientist - Zadnje čase je povpraševanje po trajnih baterijah kar precejšnje, kar sploh ni zelo čudno. Ena zanimiva alternativa so baterije, temelječe na radioaktivnem beta razpadu izotopa niklja 63. Taka baterija daje približno milivat na kubični milimeter kakšno stoletje dolgo. Kocka z robom 10 metrov bi torej krila trenutne slovenske potrebe. Radioaktivnost pri tem je zanemarljiva, zato je to dober pogon nanorobotov. Klik ter klik!

18 komentarjev

smash ::

to je vse lepo in prav sam se bojim da je še dolga pot do tega, da bo kaksna taka baterija v mojem gsm-u

Fury ::

pol bomo sele mel usi vodene glave :)

Thomas ::

Par mm plastike 100% zaustavi vso beta radioaktivnost.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

||_^_|| ::

to bo hudo ko bo! sam bojo pa na začetku cene astronomske:(

Brane2 ::

Par vprašanj:

-zakaj stvar električno energijo spreminja najprej v mehansko in nato nazaj v električno ?

- v čem je stvar boljša od obstoječih termionskih reaktorjev, kot so npr v vesoljski sondi Cassini. O.K. domnevam da je tista stvar bistveno dražja, a lahko bi uporabili kak drug beta emiter...

- koliko stane "gorivo" in kakšna je cena tako pridobljene kWh ?

- v kaj razpade Ni-63 ?

Thomas ::

Ni samo to. Sem napisal že v novici, pa je Sergio zgleda mislil, da je tisto ena velika slovnična napaka - in je nekoliko polektoriral. :D

S tem ko imamo motor za nanorobote, moramo samo poskrbeti, da v okolju ne bo niklja 63 - in gray goo se ne more zgoditi.

Nanoroboti na sončni pogon, na cukr ali alkohol - so bi bili pa skrajno nevarni.

Ravnokar smo premagali goo!



:D 8-) :))
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Nikelj 63 gre v baker 63. Stabilna inačica je to. No problem.

Stane pa zdej to, pred industrijsko proizvodnjo še najbrž precej.

Je pa enostavno. V naravi dobiš 4% niklja 62, ki ga samo obsevaš z gama žarki, pa maš Ni 63.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Xplicit ::

ja sam k se bo to uveljavl bodo tud poterbe po energiji tolk velke, da zau ena baterija ne bo glih 100 let, ampak mogoce ksn 5-10 let - glih fajn za en auto :D - ali mogoce hovercraft k bomo glih u prihodnosti [:\]

fictionel ::

no, koncno si bom lahko sestavil svoj lightsaber >:D

to bo fajn ce nav predrago.. kups baterijo, pa dela nekj let (dokler ne umrjes (od sevanja)):D

Thomas ::

Hehehe ... da bo "trajalo 10 let zaradi večje porabe" je generalna oslarija. Generalna. Razpolovna doba niklja 63 je 102 leti. Delej ti s tvojimi baterijami kar češ.

Tisto radioaktivnost pa tudi pozabi. Samo hitri elektroni so, ki jih zaustavi mm papirja. Kaj šele kaj drugega.

;)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

||_^_|| ::

kaj je grey goo?

fictionel ::

a te baterije se bojo izpraznle natanko takrt k se bo nikel "razpolovu"?

kuko gre pa pr ostalh baterijah???

Thomas ::

gray goo - nanorobotki on the loose. To če bi po nesreči ušla iz laboratorija replikatorska molekula in vso okoliško snov spremenila v samo sebe. Poc, zdriz ali goo, do kamor seže oko.

black goo - isto, samo nalašč.


-------


Druge baterije lahko kratko skleneš in hitro izprazniš. Ta pa laufa ne glede na odvzem ali karkoli s konstantno močjo.

Oziroma exponentno pada njena moč. Po 102 letih je samo še pol moči v njej. Po 1020 pa cca. 1/1024.



:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

CaqKa ::

torej so tokovno omejene naprav 'običnim baterijam'?

Thomas ::

Ja seveda. Toliko elektronov se sprosti na sekundo, kolikor beta razpadov se zgodi na sekundo. To določa maksimalni in edino možni tok. Nimaš kej.

Tud če prekineš kontakte - elektroni izhajajo. Te baterije ne moreš nič šparat.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Silence-r ::

Hmm a pa se prosti elektroni ne morejo vezat na karkol druzga... Namesto da bi se z njimi delalo štrom bi lahko (ko baterije ne bi aktivno rabili) elektroni prehajali v okolico in z kakšnimi drugimi zelo reaktivnimi snovmi tvorili (kaj vem) človeklu nevarne snovi.
In ko pomisliš da ne more biti slabše, ti nekdo vzame še to upanje!

Thomas ::

Ne. Nevtron odda elektron in se spremeni v proton. Iz niklja dobimo bakrov ion, ki ta elektron itak potrebuje v svoji elektronski lupini. Tja gre elektron preko žice. Tok.

Zakaj pa ni šel direktno v elektronsko lupino? Ker je imel preveliko energijo, ga je izstrelilo nekaj milimetrov daleč. Potem gre po prevodniku pa nazaj. Tok.

No danger.

8-)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Brane2 ::

Že, samo za to, da si iz niklja 62 ustvaril nikelj 63, si rabil neko energijo žarčenja, ki je niklju dodalo en proton. (popravek-bolj verjetno nevtron :8) )

Precej tako kot pri klasičnih akumulatorjih ali še raje baterijah, je njihova energija čista, ni pa čist način, s katerim jih napolnimo.

Za konverzijo vseh atomov Ni62 v NI63 pri elektrodah makroskopske velikosti bi verjetno rabil kar nekaj sevanja...


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Nuklearka v žepu

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
453832 (2078) Spock83
»

Nuklearne baterije

Oddelek: Znanost in tehnologija
101360 (799) Yohan del Sud
»

Pridobivanje energije iz dežnih kapljic

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
386322 (4151) Thomas
»

Scientists Invent 30 Year Continuous Power Laptop Battery

Oddelek: Znanost in tehnologija
242087 (1424) Horsechoker
»

Nuklearne baterije

Oddelek: Novice / Ostale najave
182473 (2473) smash

Več podobnih tem