New Scientist - Zadnje čase je povpraševanje po trajnih baterijah kar precejšnje, kar sploh ni zelo čudno. Ena zanimiva alternativa so baterije, temelječe na radioaktivnem beta razpadu izotopa niklja 63. Taka baterija daje približno milivat na kubični milimeter kakšno stoletje dolgo. Kocka z robom 10 metrov bi torej krila trenutne slovenske potrebe. Radioaktivnost pri tem je zanemarljiva, zato je to dober pogon nanorobotov. Klik ter klik!
-zakaj stvar električno energijo spreminja najprej v mehansko in nato nazaj v električno ?
- v čem je stvar boljša od obstoječih termionskih reaktorjev, kot so npr v vesoljski sondi Cassini. O.K. domnevam da je tista stvar bistveno dražja, a lahko bi uporabili kak drug beta emiter...
- koliko stane "gorivo" in kakšna je cena tako pridobljene kWh ?
ja sam k se bo to uveljavl bodo tud poterbe po energiji tolk velke, da zau ena baterija ne bo glih 100 let, ampak mogoce ksn 5-10 let - glih fajn za en auto - ali mogoce hovercraft k bomo glih u prihodnosti [:\]
Hehehe ... da bo "trajalo 10 let zaradi večje porabe" je generalna oslarija. Generalna. Razpolovna doba niklja 63 je 102 leti. Delej ti s tvojimi baterijami kar češ.
Tisto radioaktivnost pa tudi pozabi. Samo hitri elektroni so, ki jih zaustavi mm papirja. Kaj šele kaj drugega.
gray goo - nanorobotki on the loose. To če bi po nesreči ušla iz laboratorija replikatorska molekula in vso okoliško snov spremenila v samo sebe. Poc, zdriz ali goo, do kamor seže oko.
black goo - isto, samo nalašč.
-------
Druge baterije lahko kratko skleneš in hitro izprazniš. Ta pa laufa ne glede na odvzem ali karkoli s konstantno močjo.
Oziroma exponentno pada njena moč. Po 102 letih je samo še pol moči v njej. Po 1020 pa cca. 1/1024.
Hmm a pa se prosti elektroni ne morejo vezat na karkol druzga... Namesto da bi se z njimi delalo štrom bi lahko (ko baterije ne bi aktivno rabili) elektroni prehajali v okolico in z kakšnimi drugimi zelo reaktivnimi snovmi tvorili (kaj vem) človeklu nevarne snovi.
In ko pomisliš da ne more biti slabše, ti nekdo vzame še to upanje!
Ne. Nevtron odda elektron in se spremeni v proton. Iz niklja dobimo bakrov ion, ki ta elektron itak potrebuje v svoji elektronski lupini. Tja gre elektron preko žice. Tok.
Zakaj pa ni šel direktno v elektronsko lupino? Ker je imel preveliko energijo, ga je izstrelilo nekaj milimetrov daleč. Potem gre po prevodniku pa nazaj. Tok.
Že, samo za to, da si iz niklja 62 ustvaril nikelj 63, si rabil neko energijo žarčenja, ki je niklju dodalo en proton. (popravek-bolj verjetno nevtron )
Precej tako kot pri klasičnih akumulatorjih ali še raje baterijah, je njihova energija čista, ni pa čist način, s katerim jih napolnimo.
Za konverzijo vseh atomov Ni62 v NI63 pri elektrodah makroskopske velikosti bi verjetno rabil kar nekaj sevanja...
)