Sem popolna zguba - Na pomoč!

Že neslov pove vse... Sem popolna zguba in ne vem kaj naj storim. Upam, da mi lahko do kda kakšen nasvet.

Nisem zrel in odgovoren, sem debel, zanemarjen, vse delam zadnji moment, ne družim se veliko z ljudmi, izkoriščam starše velikokrat tudi sam sebe prepričam v stvari, skratka manipuliram, predvsem samega sebe, iščem izgovore. Skoraj ničesar kar ne začnem ne končam, večino noči prebedim in jutra prespim. Velik del dneva presedim/preležim na računalniku (in/ali postelji). Družbo sicer imam, a se je zelo skrčila... Skratka sem v resnično slabem položaju in za večino stvari sem sam kriv.

Star sem 25 let in sem študent. Že kot majhenga so me razvajali, šlo je za nekakšen miks permisivne vzgoje in batin, če se stvari niso izšle. Kot majhnega me je fasciniral svet okoli sebe, dokler nisem prišel v osnovno šolo, kjer so se mi velikokrat posmeehovali zaradi debelosti. Kasneje sem te stvari nekako probal omiliti z svojim humorjem, da sem vsaj imel neko družbo. Ob srečanju z računalniškimi igrami je pa šlo vse v maloro. Večino dneva sem preživel za računalnikom ali pred televizijo. Doma mi ni bilo treba delati nič, če pa je šlo kaj narobe pa sem dobil po zadnji plati.

Stvari so se poslabšale, ko so prišle na internet spletne igre. Večino svojega časa sem tako porabil z igranjem CSS in Quaka/UT-ja. Nič več drugega me ni zanimalo. Šola je sicer laufala dokler sem bil v osnovni šoli, ko pa sem prišel na gimnazijo so se pa stvari poslabšale. Tako so se z mojim slabšanjem ocen obratno-sorazmerno višali rezultati na svetovnih lestivcah prej omenjenih streljačin. Vedno sem za las zgrešil najboljše rezultate, da bi sploh od tega lahko kaj profitiral. Nekako sem brez ponavljanja opravil gimnazijo, a z velikim trudom staršev/inštrukcijami/grožnjami učiteljem. Vsi drugi so bili krivi razen jaz ne.

Starši so tako probali "pozdraviti" mojo odvisnost od iger. To se je zgodilo kar nekajkrat. Tudi zaradi debelosti so mi težili. Tako sem prenehal z igranjem za kakšno leto in se takrat vpisal na FERI (starši so rekli, da tako ali tako nonstop visim za računalnikom), čeprav je bila moja strast glasba, ki sem jo spoznal v 3tjem letniku (ni bila tako močna kot igranje fps iger). Tam sem precej časa bluzil, dokler mi ni uspelo zbrati poguma in se vpisati na SAE inštitut, kar je bolj ustrezalo mojim interesom. Upal sem, da se bo vse magično izboljšalo...

Zdaj je situacija taka. Te igre igram bolj malo, večinoma vsake toliko časa (1-2 h na teden), drugače pa večino časa zabluzim na internetu kjer berem o glasbi/produkciji glasbe/tračih in self helpu. Žalostno je to, da je to edina stvar pri kateri sem bil kdaj koli zelo dober. Saj sem v te FPS-je uložil 8-10 let svojega življenja. Čeprav me glasbena produkcija zanima, je velik razkorak med znanjem iger in slednje. Mlajši me prehitevajo po desni in levi sam sem pa zgubljen.

Dejansko sem se že velikokrat probal spremeniti, izboljšati svoje navade vendar vedno pristanem na istem. Čisto sem že obupan. Imam tudi enega prijatelja, ki študira na isti smeri in sva tudi že skupaj probala izboljšati stvari, vendar nama nikoli ni uspelo. Probal sem že vse diete/telovadbe tudi poskušal sem se discplinirati, pomagati doma, ... Vendar mi resnično še nikoli ni uspelo, hitro namreč odneham. Sem tako len in brez energije, da je grozno. Poleg vsega tega pa je to še začaran krog. Kljub svoji debelosti, sem bil zaradi humorja deležen vsaj malo pozornosti nasportnega spola ene 5-7 let nazaj. Zdaj mi je žal, da nisem izkoristil prilike, ko vsaj še nisem bil taka zguba.

Dejankso je tako kot, če bi se zbudil v hiši, ki bi bila do vrha napolnjena s smetmi. Kjer koli začnem, vse se vsuje in nič ni bolje. Bil sem tudi že pri terapevtu s katerim sem se pogovarjal, vendar mi ni tudi tisto kaj dosti pomagalo.

Rad bi prišel v formo/shujšal, bil disciplinira in odgovoren, neodvisen, pomagal staršem, tudi drugim. Kaj naj storim, če mi nič ne uspe, skratk z mano je vse narobe. Upam, da mi lahko kdo pomaga. :(( :(( :((

zee je 13. maj 2013 ob 01:11 izjavil:

a) Napacen forum. med.over.net je boljsa izbira.
b) Najprej se nehaj smiliti samemu sebi.

Mislil sem, da geeki stojimo skupaj ...

Bom tudi tam napisal, hvala.

1. Zvečer tek
2. Končaj šolo
3. Slišalo se bo smešno, ne jej belih stvari (kruh, jajce, majoneza, testenine, maščobe, sladkor,..)
4. Pojdi na kakšen festival z glasbo, ki te zanima

Nasplošno pa raje nase glej kot na osebo, ki je preveč ležerno in uživalsko živela. Neglede na to, da zaenkat ni še nekih rezultatov bodi malce bolj samozavesten. Samokritičnost je pozitivna stvar do določene mere, ampak da pa samo negativne stvar vidiš na sebi pa to meji na depresicjo, ko jo lahko alkohol dostikrat poveča.

Če si ravno toliko za računalnikom izkoristi čas z učenjem, programiranjem, designom, v tvojem primeru še najbolj audio-video produkcijo...

Ne me napak razumet, mogoče si omisli psa, pri večini kolegov opažam povečano fizično aktivnost, več sreče, delno tudi spoznavanje ljudi in pa seveda zvest prijatelj.

za začetek kakšna psihoterapija, da se mal prepucaš psihično..potem pa počasi naprej..zdaj se vrtiš v enem krogu ki ga boš sam zelo težko presekal

Tek ja, če ima cca 10 kil preveč, drugače si bo pa kolena "zjahal" + še kakšno težavo s srcem pridobil ...

Za začetek (ali pa za vedno če mu paše) so sprehodi čisto okej... Da bi pa samo zaradi tega psa kupil je pa res če drugega ne nepošteno do psa...

Sicer pa tukaj gre za tako kompleksno zadevo, da ji pomoje še vsak psihiater ni popolnoma dorasel in pravega odgovora ne boš dočakal. Še v temi "kako povabiti punco na pijačo" se ni izcimilo nič kar bi bilo rešitvi podobno... Le neke fantazije iz strani punc kakšen bi bil njihov idealni snubec oz kakšen bi bil njen idealni če bi jo zanimali moški

Nisem zrel in odgovoren, sem debel, zanemarjen, vse delam zadnji moment, ne družim se veliko z ljudmi, izkoriščam starše velikokrat tudi sam sebe prepričam v stvari, skratka manipuliram, predvsem samega sebe, iščem izgovore. Skoraj ničesar kar ne začnem ne končam, večino noči prebedim in jutra prespim. Velik del dneva presedim/preležim na računalniku (in/ali postelji). Družbo sicer imam, a se je zelo skrčila... Skratka sem v resnično slabem položaju in za večino stvari sem sam kriv.

- Zrelost je za zrele ljudi. Zelo priporočljivo je, če si malo (ali veliko) otroči.
- Odgovornosti verjetno še nikoli nisi imel prave. Odgovornost za neumne reči (pospravljena soba ali dokončana šola, ki te ne zanima...) nima smisla. Ko boš dobil otroke naprimer boš že postal odgovoren.
- Če si debel in te to moti lahko shujšaš. Začni jest pravo hrano in vsake tolk mal pomigaj. Sicer pa nihče ne pravi, da moramo vsi izgledati primerni za naslovnico Mens healtha.
- Če si zanemarjen in te moti se uredi. Frizer stane 10 eur, britvice so poceni, tuš in šampon praktično zastonj. So pa kriteriji za "urejenost" precej subjektivni.
- Nič ni narobe, če se ne družiš veliko z ljudmi, itak je veliko kretenov vmes. Nekateri briljantni ljudje so po več let preživeli v samoti (Walden) @ Wikipedia
- Starši so polnoletni, sami so krivi, če se ti pustijo izkoriščati.
- Ničesar ne končaš, ampak očitno vsaj začneš nekatere stvari. Boljše kot nič.
- Kaj točno je narobe s tem, da imaš malo drugačne spalne navade kot večina 9-5 zombijev, ki zjutraj na silo vstajajo in potem 8 ur trpijo v službi. Uživaj, se sploh zavedaš kak luksuz je spati do 10h v ponedeljek zjutraj?
- Družbo imaš.

Če mene vprašaš si v čisto OK položaju, samo kompliciraš preveč. Pač nisi v sivem povprečju kar se tiče nekaterih tvojih navad.