Napaka v Excelu in površna analiza temelj ekonomske politike varčevanja

enadvatri je 22. apr 2013 ob 21:22 izjavil:

Če Nemcem ni potrebno jemati od ust, še ne pomeni, da se njim na račun skupne valute ne bo povečal izvoz (globalno).

Nemcem gre izvoz dobro ker so konkurenčni in imajo kvalitetne produkte. Z evrom ali brez. Ni razloga da bi se tam standard kaj nižal, še zrasel bo ko se bojo naveličali presežke izvažati ven na kredo.

Tam kjer se naredi premalo pa bo še naprej padal. In edino upam lahko da neproduktivnemu delu prebivalstva bistveno bolj kot produktivnemu. Tako bo iniciativa da se neproduktivni preoblikuje v produktivnega, ne pa da ga skozi 1001 načinov zajeda. Z inflacijo recimo, po tej se našim vedno bolj kolca.

enadvatri je 22. apr 2013 ob 21:24 izjavil:

Ko skoraj ni več valute, vezane na zlato, ti sanjaš ... Dobro jutro!

Pa tudi vezane, še zdaleč niso nujno stabilne. Poglej, kaj se zdaj dogaja z zlatom. Zapoj si tisti lušten komad: "ku**em u čelo ..."

Dovolj je, da eden sanja, medtem ko so drugi že predolgo samo in zgolj lucidni. Potem bodo pa še ostali in fiktivnost bo postala stvarnost.

To je manipulacija, zato da bi tisti, ki imajo zlato, da bi se ga znebili (da ne bi imeli nobene alternative), potem ko bo pa vse nekam šlo, bo pa cena poskočila. To ali pa bodo, kot sem že pisal, hitro ponudili novo svetovno elektronsko valuto, ki bo preprečila višanje cene zlata.

Vse na tem svetu (ključno z denarjem) ne temelji na resničnosti, temveč na njenem dojemanju. Oh ti Špiclji.

Druga je pa SDR.

Markoff je 22. apr 2013 ob 21:25 izjavil:

Daj mi prosim razloži KONKRETNO, zakaj finance na nivoju gospodinjstva funkcionirajo drugače kot na nivoju podjetja in ta drugače kot finance na nivoju države?

To je tako trivialno, da ne vem od kje spakovanje okoli tega. Samo zato, ker je povsod zraven beseda finance, namrec ne pomeni, da gre za identicne, ali vsaj povsem direktno primerljive stvari. V gospodinjstvu je dohodek enega clana hkrati dohodek drugega, enako pa tudi odhodek, kar pomeni, da ce vsi manj porabijo, gospodinjstvo vec obdrzi. Na nivoju celega gospodarstva je pa potrosnja enega dohodek drugega in obratno, iz cesar vec kot jasno sledi, da ce vsi varcujejo, noben ne trosi, s cimer sicer res zmanjsajo odlive, jim pa tudi strmoglavijo prilivi in se jim stanje zato nic ne izboljsa. To v praksi pomeni, da je varcevanje drzave v casu krize, ko ze vsi ostali udelezenci varcujejo, kontraproduktivno celo z vidika njegovega osnovnega namena = zmanjsanja zadolzenosti, ce nam ze za ukinjanje funkcij in programov ni mar. Med drugim je tudi IMF do zdaj ze ugotovil, da je multiplikator varcevanja negativen in vecji od 1 (1€ rezanja porabe prinese cca 1,5€ izpada prihodkov).

Nekateri tukaj ocitno niso najboljse razumeli te studije in njenih napak... Problem te studije ni bil, da je napacno zaznala korelacijo med vecjim dolgom in nizjo gospodarsko rastjo, ker ta ostane tudi po popravkih, ampak predvsem, da je ta studija trdila, da je na 90% zadolzenosti drzave ostra meja po kateri gospodarska rast strmo pade v recesijo in iz cesar so mnogi izpeljevali, da je treba narediti karkoli, naj si bo se tako drasticno, da se ne doseze te magicne meje. Popravki pokazejo, da se na 90% ne zgodi nic posebnega, kar je bilo tudi pricakovano, saj je veliko primerov iz preteklosti, kjer stopnje rasti niso relevantno trpele zaradi tudi se visjega dolga. Druga napaka je seveda klasicna, da korelacija ne pomeni vzrocnosti in kot vse kaze, pa tudi bolj logicno je, gre vzrocnost prej v drugo smer. Namrec, da drzave s slabo, negativno rastjo, zapadajo v vse vecje dolgove.

hokuto je 25. apr 2013 ob 23:43 izjavil:

Markoff je 22. apr 2013 ob 21:25 izjavil:

Daj mi prosim razloži KONKRETNO, zakaj finance na nivoju gospodinjstva funkcionirajo drugače kot na nivoju podjetja in ta drugače kot finance na nivoju države?

To je tako trivialno, da ne vem od kje spakovanje okoli tega. Samo zato, ker je povsod zraven beseda finance, namrec ne pomeni, da gre za identicne, ali vsaj povsem direktno primerljive stvari. V gospodinjstvu je dohodek enega clana hkrati dohodek drugega, enako pa tudi odhodek, kar pomeni, da ce vsi manj porabijo, gospodinjstvo vec obdrzi. Na nivoju celega gospodarstva je pa potrosnja enega dohodek drugega in obratno, iz cesar vec kot jasno sledi, da ce vsi varcujejo, noben ne trosi, s cimer sicer res zmanjsajo odlive, jim pa tudi strmoglavijo prilivi in se jim stanje zato nic ne izboljsa. To v praksi pomeni, da je varcevanje drzave v casu krize, ko ze vsi ostali udelezenci varcujejo, kontraproduktivno celo z vidika njegovega osnovnega namena = zmanjsanja zadolzenosti, ce nam ze za ukinjanje funkcij in programov ni mar. Med drugim je tudi IMF do zdaj ze ugotovil, da je multiplikator varcevanja negativen in vecji od 1 (1€ rezanja porabe prinese cca 1,5€ izpada prihodkov).

Nekateri tukaj ocitno niso najboljse razumeli te studije in njenih napak... Problem te studije ni bil, da je napacno zaznala korelacijo med vecjim dolgom in nizjo gospodarsko rastjo, ker ta ostane tudi po popravkih, ampak predvsem, da je ta studija trdila, da je na 90% zadolzenosti drzave ostra meja po kateri gospodarska rast strmo pade v recesijo in iz cesar so mnogi izpeljevali, da je treba narediti karkoli, naj si bo se tako drasticno, da se ne doseze te magicne meje. Popravki pokazejo, da se na 90% ne zgodi nic posebnega, kar je bilo tudi pricakovano, saj je veliko primerov iz preteklosti, kjer stopnje rasti niso relevantno trpele zaradi tudi se visjega dolga. Druga napaka je seveda klasicna, da korelacija ne pomeni vzrocnosti in kot vse kaze, pa tudi bolj logicno je, gre vzrocnost prej v drugo smer. Namrec, da drzave s slabo, negativno rastjo, zapadajo v vse vecje dolgove.

Saj dejansko ne bi smelo iti za varčevanje, kot to manipulativno uporabljajo v svoj zagovor nasprotniki "varčevanja", temveč gre za prerazporeditev sredstev. Na primeru Slovenije, kjer npr. porabimo 1,5 milijarde več kot jih "zaslužimo" ni cilj dokler ne izplavamo iz krize 100% uravnotežiti proračuna. To bi bil namreč samomor kot ga opisuješ. Vendar pa je potrebno to presežno milijardo in pol prerazporediti v tiste segmente, ki bodo na srednji rok zavrteli vrtiljak v pravo smer. Vendar, ker si ne moremo privoščiti, da bi zapravili vsako leto še dodatno milijardo (torej 2,5 milijardi skupaj) moramo varčevati na področjih kjer enaka ali večja poraba ne bo na srednji in dolgi rok prinesla gospodarske rasti temveč zgolj hipno. To je naredila Pahorjeva vlada in za kratek čas so ublažili padec BDP, vendar se ta porabljen denar ni povrnil.

Če želimo iz krize moramo povečati izvoz in privabiti tuje vlagatelje. To pa lahko storimo zgolj tako, da bomo začeli proizvajati bolj konkurenčne proizvode in storitve (potrebne določene spodbude za prenos znanja iz akademske sfere v gospodarstvo, ustanavljanje RR oddelkov v podjetjih ipd.) ter uvedli olajšave (ki spet na kratek rok najprej pomenijo upad prihodkov in šele kasneje koristi) za tuje investicije.
In tega ni moč narediti drugače, kot da se sami odpovemo določenemu standardu, ki ne gre v tej smeri. Npr. če bo nekaj let namesto 20 otrok v skupini v vrtcu 25 otrok, ali imeli nekoliko slabše (ja vem, ali je sploh možno) zdravstvene storitve, pa slabše izobraževanje itd. Tudi če bo potrošnja v državi padla na kratek rok, bo na srednji in dolgi rok, večji izvoz prinesel nova delovna mesta in s tem vrnil potrošnjo spet nazaj.

Tako jaz vidim vzročno posledično razmerje.

Kamran je 23. apr 2013 ob 23:57 izjavil:

enadvatri je 22. apr 2013 ob 21:24 izjavil:

Ko skoraj ni več valute, vezane na zlato, ti sanjaš ... Dobro jutro!

Pa tudi vezane, še zdaleč niso nujno stabilne. Poglej, kaj se zdaj dogaja z zlatom. Zapoj si tisti lušten komad: "ku**em u čelo ..."

Dovolj je, da eden sanja, medtem ko so drugi že predolgo samo in zgolj lucidni. Potem bodo pa še ostali in fiktivnost bo postala stvarnost.

To je manipulacija, zato da bi tisti, ki imajo zlato, da bi se ga znebili (da ne bi imeli nobene alternative), potem ko bo pa vse nekam šlo, bo pa cena poskočila. To ali pa bodo, kot sem že pisal, hitro ponudili novo svetovno elektronsko valuto, ki bo preprečila višanje cene zlata.

Zakaj bi bilo zlato kakor koli drugačno od katere koli dobrine ali menjalnega sredstva? Razen v tem, da mu ljudje bolj zaupajo. Kar se je že nekaj krat v zgodovini pokazalo za majev pod stav ...