Forum » Znanost in tehnologija » Zakaj so solarne elektrarne prava stvar
Zakaj so solarne elektrarne prava stvar
Temo vidijo: vsi
feryz ::
Pri meji 27 panelov, se tehnologija spremeni, in lahko uporabimo dvojne optimizatorje (P 850) namesto enojnih (S440). Tako je z ekonomskega stališča, zelo smiselno "splezati" do kapacitete nad 11 kW, pa četudi bi bil kak panel na slabše osončeni pozicijiNobena tehnologija se nikjer ne spremeni. Jaz vedno dajem dvojne optimizatorje, tudi pri 20 panelih. Zakaj? Ker so najšibkejši člen in manj njih na strehi pomeni manj možnosti za okvaro.
Cena za 9.8kW je 14.000EUR. Ocenjena letna proizvodnja 11.300kWh
Ali je smiselno vzeti večjo, jo omejiti, in računati na to da bo ob slabšem vremenu še vedno imela večji output kot pa manjša in posledično bo še vedno nekaj več pridelala?
Pa še ceneje je. 20 x S440 (58€) je 1.160€, 14 x P850 (67€) je 938€, izračun je za 20 panelov. Edino pri močnih senčenjih so dejansko upravičeni enojni optimizatorji.
Najdražji del elektrarne je razsmernik, zato ta precej vpliva na ceno na kilovat. Pri ceni 1.600 evrov stane pri 8 kW SE 200 €/kW, pri 13,6 kW SE pa le še 117 €/kW. Kar se kar nekaj pozna.
Elektrarno se naredi tolikšno, kot misliš da jo boš rabil v bodoče, če boš še kaj povečal porabo.
Če je soglasje "premajhno" se jo komot predimenzionira za 20%, se pravi pri 8 kW soglasju lahko komot narediš 9,6 kW, ker zelo redko pride do nazivne moči in boš malo izgubil zaradi rezanja špic. Pridobil pa veliko. Brez energy metra.
Cene pa ne bi komentiral, klasično metanje denarja skozi okno. Tako je, če niti par panelov ne znaš prišraufati na streho.
Se pa da dobiti ceneje, za nekih 1200 €/kW bi moralo iti skozi.
Gregor P ::
Tako je, če niti par panelov ne znaš prišraufati na streho.... in to seveda tako dobro, da ti potem kje ne zamaka oz. začne puščati vodo.
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
telexdell ::
Nobena tehnologija se nikjer ne spremeni. Jaz vedno dajem dvojne optimizatorje, tudi pri 20 panelih. Zakaj? Ker so najšibkejši člen in manj njih na strehi pomeni manj možnosti za okvaro.
Pa še ceneje je. 20 x S440 (58€) je 1.160€, 14 x P850 (67€) je 938€, izračun je za 20 panelov. Edino pri močnih senčenjih so dejansko upravičeni enojni optimizatorji.
Najdražji del elektrarne je razsmernik, zato ta precej vpliva na ceno na kilovat. Pri ceni 1.600 evrov stane pri 8 kW SE 200 €/kW, pri 13,6 kW SE pa le še 117 €/kW. Kar se kar nekaj pozna....
Zapisano seveda drži a je to le del zgodbe. Paneli se delajo v tolerancah Pn -0+5%. Če imaš smolo in skupaj vežeš panele s -0 in +5% potem izgubiš 2,5% moči SE že v štartu. Z leti moč panelov pada. Enim bolj drugim manj. Ko imaš panele v parih njuna moč pada tako, kot najslabšemu. Zaradi prehu in cvetnega prahi v ozračju ali ptičjih iztrebkov ali... se paneli različno umažejo. Pri vezavi v paru en umazan panel pomeni slabše delovanje tudi drugega. Če ti odpove optimizator ti do zamenjave ne delujeta dva panele. In nenazadnje- z dvema paneloma na optimizator znajo delati le razsmerniki moči 15 kVA in več. To pa pomeni, da moraš imeti vgrajeno blokado oddajanja na števcu. Ko pa ta deluje je pa vsa hiša brez elektrike dokler se napaka ne resetira.
Ker se pogovarjamo o življenski dobi SE 30+ let lahko nekaj privarčevanih € na začetku pomeni nekaj tisoč kWh manj pridelane elektrike.
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
feryz ::
Ja, če imaš smolo, boš pušnil 0,5 procenta, popolnoma prav imaš. Ker potrebno velikost SE se računa na stotinke natančno.
Aja, se jih ne. Zato se pa plačilo za postavitev SE izračuna na decimalke. O tem pa ni dvoma.
Sicer ima vsak svojo pamet. Komentiral sem le norost, da se zadeva poceni, če jo povečaš in "splezaš" gor. Na kilovat se res poceni, na denarnico pa zagotovo ne.
A ti misliš, da lahko drugače sam narediš kot profiji? Pravzaprav lahko, boljše. Slabše težko.
Ker njim se mudi, domačim mojstrom pa ne.
Aja, se jih ne. Zato se pa plačilo za postavitev SE izračuna na decimalke. O tem pa ni dvoma.
Sicer ima vsak svojo pamet. Komentiral sem le norost, da se zadeva poceni, če jo povečaš in "splezaš" gor. Na kilovat se res poceni, na denarnico pa zagotovo ne.
Kam pa to paše? Seveda tako dobro, da potem kje ne zamaka.Tako je, če niti par panelov ne znaš prišraufati na streho.... in to seveda tako dobro, da ti potem kje ne zamaka oz. začne puščati vodo.
A ti misliš, da lahko drugače sam narediš kot profiji? Pravzaprav lahko, boljše. Slabše težko.
Ker njim se mudi, domačim mojstrom pa ne.
Alesu ::
Nobena tehnologija se nikjer ne spremeni. Jaz vedno dajem dvojne optimizatorje, tudi pri 20 panelih. Zakaj? Ker so najšibkejši člen in manj njih na strehi pomeni manj možnosti za okvaro.
Pa še ceneje je. 20 x S440 (58€) je 1.160€, 14 x P850 (67€) je 938€, izračun je za 20 panelov. Edino pri močnih senčenjih so dejansko upravičeni enojni optimizatorji.
Najdražji del elektrarne je razsmernik, zato ta precej vpliva na ceno na kilovat. Pri ceni 1.600 evrov stane pri 8 kW SE 200 €/kW, pri 13,6 kW SE pa le še 117 €/kW. Kar se kar nekaj pozna....
Zapisano seveda drži a je to le del zgodbe. Paneli se delajo v tolerancah Pn -0+5%. Če imaš smolo in skupaj vežeš panele s -0 in +5% potem izgubiš 2,5% moči SE že v štartu. Z leti moč panelov pada. Enim bolj drugim manj. Ko imaš panele v parih njuna moč pada tako, kot najslabšemu. Zaradi prehu in cvetnega prahi v ozračju ali ptičjih iztrebkov ali... se paneli različno umažejo. Pri vezavi v paru en umazan panel pomeni slabše delovanje tudi drugega. Če ti odpove optimizator ti do zamenjave ne delujeta dva panele. In nenazadnje- z dvema paneloma na optimizator znajo delati le razsmerniki moči 15 kVA in več. To pa pomeni, da moraš imeti vgrajeno blokado oddajanja na števcu. Ko pa ta deluje je pa vsa hiša brez elektrike dokler se napaka ne resetira.
Ker se pogovarjamo o življenski dobi SE 30+ let lahko nekaj privarčevanih € na začetku pomeni nekaj tisoč kWh manj pridelane elektrike.
Tudi sam sem optimizatorje v svojo konfiguracijo, celo podvojil sem jih, tako da ima vsak panel svojega. Vsi vemo kako naj bi optimizatoji delovali, oziroma kaj proizvajalec pravi o njih. Ampak me nekaj bega. Naletel sem na video kredibilnega vira (zelo dober elektrotehniški kanal), kjer je bilo povedano in IZMERJENO da naj optimizatorji ne bi bili smiselni. Človek je primerjal proizvodnjo Z in BREZ optimizatorjev pri isti konfiguraciji in razlike ni bilo..Pravi da se optimizatorji splačajo samo v primeru da imaš 2 stringa solarnih panelov pri popolnoma različnih napetostih / da imaš popolnoma različno število panelov v stringu. Razmišljam da bi optimizatorje zabrisal ven, kaj pa ostali mislite?
feryz ::
Povej elektru da jih boš. Bodo zelo veseli.
Drugače so res balast. Ti pa vsaj povejo, kje in kaj je crknilo, če kaj crkne.
V bistvu lahko sam preveriš uporabnost.
Zvežeš tistih 30 panelov zaporedno, brez škatlic in na lep sončen dan zagrabiš obe žice.
Potem jih zvežeš preko optimizatorjev in poizkus ponoviš.
In javiš tukaj rezultate.
Ne, narobe, najprej moraš poizkus narediti z optimizatorji, kasneje brez njih. Če ne, ne bo šlo.
Drugače so res balast. Ti pa vsaj povejo, kje in kaj je crknilo, če kaj crkne.
V bistvu lahko sam preveriš uporabnost.
Zvežeš tistih 30 panelov zaporedno, brez škatlic in na lep sončen dan zagrabiš obe žice.
Potem jih zvežeš preko optimizatorjev in poizkus ponoviš.
In javiš tukaj rezultate.
Ne, narobe, najprej moraš poizkus narediti z optimizatorji, kasneje brez njih. Če ne, ne bo šlo.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: feryz ()
Alesu ::
Video je 17 minut dolg..težko razumem kako ga je tebi uspelo pogledat v 2 minutah (po toliko časa si odgovoril na moj post).
ps: točno tak test je v videu narejen.
ps: točno tak test je v videu narejen.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Alesu ()
Alesu ::
Nobena tehnologija se nikjer ne spremeni. Jaz vedno dajem dvojne optimizatorje, tudi pri 20 panelih. Zakaj? Ker so najšibkejši člen in manj njih na strehi pomeni manj možnosti za okvaro.
Pa še ceneje je. 20 x S440 (58EUR) je 1.160EUR, 14 x P850 (67EUR) je 938EUR, izračun je za 20 panelov. Edino pri močnih senčenjih so dejansko upravičeni enojni optimizatorji.
Najdražji del elektrarne je razsmernik, zato ta precej vpliva na ceno na kilovat. Pri ceni 1.600 evrov stane pri 8 kW SE 200 EUR/kW, pri 13,6 kW SE pa le še 117 EUR/kW. Kar se kar nekaj pozna....
Zapisano seveda drži a je to le del zgodbe. Paneli se delajo v tolerancah Pn -0+5%. Če imaš smolo in skupaj vežeš panele s -0 in +5% potem izgubiš 2,5% moči SE že v štartu. Z leti moč panelov pada. Enim bolj drugim manj. Ko imaš panele v parih njuna moč pada tako, kot najslabšemu. Zaradi prehu in cvetnega prahi v ozračju ali ptičjih iztrebkov ali... se paneli različno umažejo. Pri vezavi v paru en umazan panel pomeni slabše delovanje tudi drugega. Če ti odpove optimizator ti do zamenjave ne delujeta dva panele. In nenazadnje- z dvema paneloma na optimizator znajo delati le razsmerniki moči 15 kVA in več. To pa pomeni, da moraš imeti vgrajeno blokado oddajanja na števcu. Ko pa ta deluje je pa vsa hiša brez elektrike dokler se napaka ne resetira.
Ker se pogovarjamo o življenski dobi SE 30+ let lahko nekaj privarčevanih EUR na začetku pomeni nekaj tisoč kWh manj pridelane elektrike.
Tudi sam sem optimizatorje v svojo konfiguracijo, celo podvojil sem jih, tako da ima vsak panel svojega. Vsi vemo kako naj bi optimizatoji delovali, oziroma kaj proizvajalec pravi o njih. Ampak me nekaj bega. Naletel sem na video kredibilnega vira (zelo dober elektrotehniški kanal), kjer je bilo povedano in IZMERJENO da naj optimizatorji ne bi bili smiselni. Človek je primerjal proizvodnjo Z in BREZ optimizatorjev pri isti konfiguraciji in razlike ni bilo..Pravi da se optimizatorji splačajo samo v primeru da imaš 2 stringa solarnih panelov pri popolnoma različnih napetostih / da imaš popolnoma različno število panelov v stringu. Razmišljam da bi optimizatorje zabrisal ven, kaj pa ostali mislite?
Oziroma po še enkratnem ogledu posnetka: baje optimizerji ne pomagajo niti če imaš 2 stringa z popolnoma drugimi napetostmi, ker to itak inverter regulira vsakega posebej. Kot je razumet bi optimizator mogoče pomagal samo v primeru da imaš v istem stringu panele ki so obrnjeni na popolnoma druge strani neba, pa še to glede na njegove teste ni bistvene razlike. Nujni naj bi bili samo če imaš tako kratek string panelov, da napetost ne dosega niti minimalne napetosti invertorja (threshold voltage), ampak to itak načeloma noben nima v praksi. Kaj sedaj, optimizatorji da ali ne, kaj pravite ostali? Pa tako sem bil prepričan da jih bom dal, vendar po ogledu tegale posnetka pa res več ne vem.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Alesu ()
hruske ::
Razmišljam da bi optimizatorje zabrisal ven, kaj pa ostali mislite?
Ja, saj človek ima z vsemi ugotovitvami prav. Za sam izplen in delovanje optimizator ni nujno potreben in so vgrajene diode precej dobra rešitev.
Kar pozablja oz. je izpustil, je, da optimizatorji oz. microinverterji lahko služijo tudi požarni varnosti s tem, da znižajo napetost v DC tokokrogu na nenevaren nivo, s čimer je omogočeno gašenje z vodo. Meni se že to zdi dovolj velika prednost, poleg tega pa ti optimizator omogoča tudi pravočasno zaznavo napak, npr. da je s panelom/optimizerjem nekaj narobe, kar se vidi tako, da proizvodnja bistveno odstopa od preostalih.
Torej, če se odločiš, da ne rabiš optimizatorjev, moraš poiskat drug tehnični način, da proizvodnjo iz panelov ustaviš oz. omejiš napetost na nenevaren nivo.
Kalkulator nove omrežnine 2024 - https://omreznina.karlas.si/Kalkulator
GizmoX ::
Dragi novi uporabnik! Sicer dvomim, da se odločaš za samopostavljeno SE (da se odločaš za/proti optimizatorjem), ampak naj ti bo:
Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah, 8. člen (tehnična smernica), 1. odstavek:
Tehnična smernica TSG-N-002 Nizkonapetostne električne inštalacije, poglavje 11.3.7 (Vgrajene fotonapetostne naprave in fotonapetostna napajalna omrežja), 3. odstavek:
Poglavje 4.4 (Zaščita pred električnim udarom z malo napetostjo), 1. odstavek, 1. alineja:
Kot je napisal feryz: zagrabiš obe žici niza - če boš najprej poskusil brez optimizatorjev (700 V DC), poskusa z optimizatorji (1 V DC * število panelov) ne boš mogel ponoviti.
Je pa res - paneli imajo vgrajenih nekaj bypass diod, zato je optimizator pač nujno zlo (tudi npr. za morebitne gasilce). Če imaš zraven SE kakšen dimnik (in senco), kaj šele drevesa, je smisel optimizatorjev že bolj na mestu.
Zakaj bi pa nekdo brez senc dajal za vsak panel svoj optimizator, mi pa ni finančno logično ... Izgube so sicer zanemarljive (99,5% učinkovitost), strošek ~100EUR na optimizator pa finančno težko opravičiš, ker ti v svoji življenjski dobi ta težko pričara za 100EUR kWh DODATNE elektrike.
Pa samo zate, ker imaš rad YT videe na to temo:
Brez dvoma boš pogledal cel video, sicer pa vsaj kakšno minuto okoli 12.30 in 17.20
Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah, 8. člen (tehnična smernica), 1. odstavek:
Tehnična smernica za graditev, ki določa priporočene gradbene ukrepe oziroma rešitve za dosego zahtev tega pravilnika, je tehnična smernica za graditev TSG-N-002 Nizkonapetostne električne inštalacije (v nadaljnjem besedilu: tehnična smernica).
Tehnična smernica TSG-N-002 Nizkonapetostne električne inštalacije, poglavje 11.3.7 (Vgrajene fotonapetostne naprave in fotonapetostna napajalna omrežja), 3. odstavek:
Na enosmerni strani se lahko uporabi:
1. dvojna ali ojačena izolacija,
2. napetost SELV (zaščita z varnostno malo napetostjo) ali PELV (zaščita z zaščitno malo napetostjo)
Poglavje 4.4 (Zaščita pred električnim udarom z malo napetostjo), 1. odstavek, 1. alineja:
Mala napetost je za suhe prostore do 50 V izmenične oziroma 120 V enosmerne napetosti
Kot je napisal feryz: zagrabiš obe žici niza - če boš najprej poskusil brez optimizatorjev (700 V DC), poskusa z optimizatorji (1 V DC * število panelov) ne boš mogel ponoviti.
Je pa res - paneli imajo vgrajenih nekaj bypass diod, zato je optimizator pač nujno zlo (tudi npr. za morebitne gasilce). Če imaš zraven SE kakšen dimnik (in senco), kaj šele drevesa, je smisel optimizatorjev že bolj na mestu.
Zakaj bi pa nekdo brez senc dajal za vsak panel svoj optimizator, mi pa ni finančno logično ... Izgube so sicer zanemarljive (99,5% učinkovitost), strošek ~100EUR na optimizator pa finančno težko opravičiš, ker ti v svoji življenjski dobi ta težko pričara za 100EUR kWh DODATNE elektrike.
Pa samo zate, ker imaš rad YT videe na to temo:
Brez dvoma boš pogledal cel video, sicer pa vsaj kakšno minuto okoli 12.30 in 17.20
udirač => uni. dipl. inž. rač.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: GizmoX ()
Alesu ::
Sicer dvomim, da se odločaš za samopostavljeno SE (da se odločaš za/proti optimizatorjem)
Elektrarna ne bo samopostavljena, postavljalo mi jo bo podjetje.
Če imaš zraven SE kakšen dimnik (in senco), kaj šele drevesa, je smisel optimizatorjev že bolj na mestu.
To pravijo proizvajalci optimizatorjev, tako sem tudi sam mislil preden sem pogledal posnetek ki sem ga zgoraj linkal. Neodvisni testi kažejo popolnoma drugačno sliko, da niti v teh primerih ko imaš senčenje optimizatorji niso smiselni (človek je cel panel v stringu pokril in ni zaznal da bi to cel string zaviralo, prav tako je izvedel test z simuliranim senčenjem in delno pokritim panelom, tako delno horizontalno pokritim, kot delno vertikalno pokritim panelom, če bi video pogledal, potem bi vedel o čem govorim). Sicer dimnikov in dreves v mojem primeru ni.
Brez dvoma boš pogledal cel video, sicer pa vsaj kakšno minuto okoli 12.30 in 17.20
Pogledal od 12:30 do 17:20. Tip samo ponavlja kar pravijo proizvajalci optimizatorjev, njegov test z enim samim panelom pa ne dokazuje ničesar da bi en panel zaviral celoten string kot pravijo optimizator fanboyi. Še več: testi Andreasa na mojem posnetku kažejo da se celoten tok v stringu ne zniža popolnoma nič glede na konfiguracijo z optimizatorji, zniža se samo napetost v stringu, kolikor pač prispeva tisti panel (skratka optimizatorji glede na ta test niso potrebni). Poglej video ki sem ga dal da boš vedel o čem govorim, ker nima smisla da pišem na dolgo in na široko. Skratka ta tip na tvojem posnetku ima en sam panel, ga zasenči z neko palico in output tega panela se zniža. To vsi vemo. Ampak zanima nas ali en senčen panel v celotni zaporedni veji res zniža tok celotne veje in izkaže se da ne, kot je izmerjeno v posnetku ki sem ga linkal (vzrok so bypass diode). Tip na tvojem posnetku sploh ne izvaja testov kako se en zasenčen panel obnaša v celotnem stringu, kar naj bi bil smisel optimizatorjev. Nato nekaj teoretizira dalje (ponavlja tisto kar pravijo proizvajalci optimizatorjev). Za razliko od njega pa so na mojem posnetku dejanski relevatni testi iz prakse, ki kot je videti dokazujejo, da optimizatorji niso potrebni.
Še več: vmes med tvojim posnetkom tip brez kakršnegakoli merjenja teoretizira da en senčen panel v stringu zniža tok celotne zaporedne veje, vendar testi v mojem videu kažejo da ga ne. Skratka poglej video. Tudi sam sem bil pristaš optimizator "kampa", po tem kar sem video na posnetku ki sem ga priložil pa se nagibam na drugo stran.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Alesu ()
SambaShare ::
telexdell ::
Kot je napisal feryz: zagrabiš obe žici niza - če boš najprej poskusil brez optimizatorjev (700 V DC), poskusa z optimizatorji (1 V DC * število panelov) ne boš mogel ponoviti.
Je pa res - paneli imajo vgrajenih nekaj bypass diod, zato je optimizator pač nujno zlo (tudi npr. za morebitne gasilce). Če imaš zraven SE kakšen dimnik (in senco), kaj šele drevesa, je smisel optimizatorjev že bolj na mestu.
Zakaj bi pa nekdo brez senc dajal za vsak panel svoj optimizator, mi pa ni finančno logično ... Izgube so sicer zanemarljive (99,5% učinkovitost), strošek ~100EUR na optimizator pa finančno težko opravičiš, ker ti v svoji življenjski dobi ta težko pričara za 100EUR kWh DODATNE elektrike.
Fery je zgoraj naračunal tam 200 € razlike pri 20. panelih. Lahko bi pa razlika bila tam 500€. Zaradi različnih moči panelov, senčenja, umazanije in snega lahko pri parih hitro zgubiš tudi 5% proizvodnje. Če ti bo npr. čez 15 let crknil en panel je velika verjetnost, da ne boš dobil enakega in boš moral menjati oba (pa si ob tistih 200 € razlike). Če pa ga že boš dobil bo pa zaradi degradacije delujočega nov panel dajal od sebe enako kot 15 let star (tam 0,4*15=6% manj). Govori se tudi, da optimizatorji precej crkujejo. Če imaš enaga za dva panela ta stane več kot manjši. Seveda do menjave ne bosta delala dva panela in ne le en. Tudi vsi tipi Solar Edge razsmernikov ne znajo delati z optimizatorji v paru in boš ob okvari razsmernika imel manjši izbor in boš zato mogoče čakal dlje na zamenjavo...
Ali je pri investiciji +10 k€ višji strošek za do 3-5% takšen, da se res ne splača presoja vsak sam zase.
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
Alesu ::
Kot je napisal feryz: zagrabiš obe žici niza - če boš najprej poskusil brez optimizatorjev (700 V DC), poskusa z optimizatorji (1 V DC * število panelov) ne boš mogel ponoviti.
Je pa res - paneli imajo vgrajenih nekaj bypass diod, zato je optimizator pač nujno zlo (tudi npr. za morebitne gasilce). Če imaš zraven SE kakšen dimnik (in senco), kaj šele drevesa, je smisel optimizatorjev že bolj na mestu.
Zakaj bi pa nekdo brez senc dajal za vsak panel svoj optimizator, mi pa ni finančno logično ... Izgube so sicer zanemarljive (99,5% učinkovitost), strošek ~100EUR na optimizator pa finančno težko opravičiš, ker ti v svoji življenjski dobi ta težko pričara za 100EUR kWh DODATNE elektrike.
Fery je zgoraj naračunal tam 200 EUR razlike pri 20. panelih. Lahko bi pa razlika bila tam 500EUR. Zaradi različnih moči panelov, senčenja, umazanije in snega lahko pri parih hitro zgubiš tudi 5% proizvodnje. Če ti bo npr. čez 15 let crknil en panel je velika verjetnost, da ne boš dobil enakega in boš moral menjati oba (pa si ob tistih 200 EUR razlike). Če pa ga že boš dobil bo pa zaradi degradacije delujočega nov panel dajal od sebe enako kot 15 let star (tam 0,4*15=6% manj). Govori se tudi, da optimizatorji precej crkujejo. Če imaš enaga za dva panela ta stane več kot manjši. Seveda do menjave ne bosta delala dva panela in ne le en. Tudi vsi tipi Solar Edge razsmernikov ne znajo delati z optimizatorji v paru in boš ob okvari razsmernika imel manjši izbor in boš zato mogoče čakal dlje na zamenjavo...
Ali je pri investiciji +10 kEUR višji strošek za do 3-5% takšen, da se res ne splača presoja vsak sam zase.
Telexdell poglej posnetek ki sem ga linkal, me zanima tvoje mnenje. Testi kažejo da optimizatorji ne delujejo tako kot pravijo proizvajalci, kar pravijo proizvajalci bi bilo res če ne bi bilo bypass diod, vendar vsak panel dandanes ima bypass diode.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Alesu ()
telexdell ::
Telexdell poglej posnetek ki sem ga linkal, me zanima tvoje mnenje. Testi kažejo da optimizatorji ne delujejo tako kot pravijo proizvajalci, kar pravijo proizvajalci bi bilo res če ne bi bilo bypass diod, vendar vsak panel dandanes ima bypass diode.
Namen optimizatorjev je večplasten. Če jih npr. nimaš ti kratek stik na nekem panelu napaja energija vseh panelov v stringu. Če pa imaš optimizatorje Pa je kratek stik napajata največ dva panela. Če poznaš Joulov zakon, se energija sprošča s kvadratom toka.
Če nimaš optimizatorjev in imaš panele vezane zaporedno je v enosmernem tokokrogu prisotna neka napetost kljub temu, da izključiš razsmernik in enosmerni odklopnik. Pol pa greš na streho menjat npr. okvarjen panel ali pozimi čistit snega ali...
Pa diode lahko tudi odpovedo, pol pa išči po vseh panelih, kateri je okvarjen poleg pa imaš mogoče 800 V napetosti...
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
Alesu ::
Če jih npr. nimaš ti kratek stik na nekem panelu napaja energija vseh panelov v stringu. Če pa imaš optimizatorje Pa je kratek stik napajata največ dva panela. Če poznaš Joulov zakon, se energija sprošča s kvadratom toka.
To vse je že rešeno z bypass diodami, ki so že po defaultu vgrajene v vsak solarni panel. Optimizator je tako popolnoma odveč. Sej če je "kratek stik v panelu" itak to pomeni da celoten tok gre naprej po stringu (razen nekaj malega izgub zaradi notranje upornosti panela), optimizatorji pa tudi niso 100 % učinkoviti.
Pa diode lahko tudi odpovedo, pol pa išči po vseh panelih, kateri je okvarjen poleg pa imaš mogoče 800 V napetosti...
Po logiki in glede na prakso optimizatorji zaradi večjega števila komponent mnogo bolj odpovedujejo kot pa ene enostavne diode. In imaš redundanco, vsak panel ima 3 diode. Ja če crkneta 2 diodi bo ta posamezen panel performal malenkost slabše, ampak še vedno bo preostala delujoča bypass dioda zadosti da ti ne bo brezmalo celotnega stringa. Kar vidim kot prednost optimizatorjev je spremljanje proizvodnje posameznih panelov, ter vgrajeno požarno varnost (ki se jo lahko doseže na druge načine tudi brez njih), kar pa se tiče same proizvodnje je glede na teste videti da ni nobene razlike.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Alesu ()
feryz ::
A ne štekaš, da elektrarna brez ni dovoljena? Ne rabiš niti razmišljati, ali jih boš vgradil.
Razen če delaš popolnoma off grid. Potem pa res narediš kakorkoli ti paše.
Mogoče kot zanimivost. Večje elektrarne se planirajo z optimizatorji in se jih tudi nabavi, kasneje se pa brez njih postavijo.
Z optimizatorjev se pa drek dela. No ja, v resnici se na črno prodajajo.
Razen če delaš popolnoma off grid. Potem pa res narediš kakorkoli ti paše.
Mogoče kot zanimivost. Večje elektrarne se planirajo z optimizatorji in se jih tudi nabavi, kasneje se pa brez njih postavijo.
Z optimizatorjev se pa drek dela. No ja, v resnici se na črno prodajajo.
Alesu ::
A ne štekaš, da elektrarna brez ni dovoljena? Ne rabiš niti razmišljati, ali jih boš vgradil.
Razen če delaš popolnoma off grid. Potem pa res narediš kakorkoli ti paše.
Štekam vse, sej moja elektrarna ne bo oddajala v omrežje. Elektrarna bo v "samooskrbnem načinu", v omrežje se ne bo nič oddajalo (bo se samo jemalo iz omrežja, tako kot običajno gospodinjstvo, nisem dobil dovoljenja za oddajanje /netmetering, ker je napetost v omrežju baje že previsoka, čeprav glede na moje meritve ni, ampak pustimo to).
Mogoče kot zanimivost. Večje elektrarne se planirajo z optimizatorji in se jih tudi nabavi, kasneje se pa brez njih postavijo.
Z optimizatorjev se pa drek dela. No ja, v resnici se na črno prodajajo.
No evo, vidiš. Nekaj bo na tem da so optimizatorji pointless pri modernih inverterjih, ki imajo shaddow management, torej niso zmogli najti globalnega optimuma glede na krivuljo panela (desetletja nazaj inverterji tega niso imeli).
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Alesu ()
feryz ::
Ok, potem pa lahko to narediš, boš pač naredil brez soglasij.
Če bo brez, je fajn, da kako tablo kam nabiješ. Ker smrtne pasti niso dovoljene niti v obliki SE, niti v obliki nadrobljenega stekla na vrhu škarpe.
Če bo brez, je fajn, da kako tablo kam nabiješ. Ker smrtne pasti niso dovoljene niti v obliki SE, niti v obliki nadrobljenega stekla na vrhu škarpe.
Alesu ::
Ok, potem pa lahko to narediš, boš pač naredil brez soglasij.
Če bo brez, je fajn, da kako tablo kam nabiješ. Ker smrtne pasti niso dovoljene niti v obliki SE, niti v obliki nadrobljenega stekla na vrhu škarpe.
Sej ni brez soglasij, je soglasje za samooskrbni način (ali kako se že imenuje), skratka NI netmeteringa. Proizvodnja se bo sproti porabila ali pa shranila v baterijo, nič se ne bo nikoli oddajalo v omrežje. Prav tako elektrarne ne bom postavljal sam, ampak mi jo bo podjetje specializirano za to.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Alesu ()
feryz ::
Ok, torej ti bodo oni povedali, kaj ti bodo dali gor.
Če bi ti jo jaz delal, bi se obrnil stran tisti moment, ko bi ti odprl usta, da omeniš možnost postavitve brez optimizatorjev. Ker bo odgovornost na njih.
Če bi ti jo jaz delal, bi se obrnil stran tisti moment, ko bi ti odprl usta, da omeniš možnost postavitve brez optimizatorjev. Ker bo odgovornost na njih.
Alesu ::
Če jih npr. nimaš ti kratek stik na nekem panelu napaja energija vseh panelov v stringu. Če pa imaš optimizatorje Pa je kratek stik napajata največ dva panela. Če poznaš Joulov zakon, se energija sprošča s kvadratom toka.
Izgube naraščajo z kvadratom toka ja, ampak sej tok je isti če imaš 15 panelov v stringu, ali pa če imaš samo enega, tok ki teče je isti, le napetost je večja (zaporedna vezava, tok je enak povsod, napetost se sešteva). Moč izgub je pa itak R x tok na kvadrat. Če je pa upornost panela večja kot bi mogla bit, ker je panel kakorkoli pokvarjen ali zasenčen, pa itak tok teče prek bypass diod. Torej zgubiš delno samo tisti panel ki je zasenčen, ne pa celotne verige. Ampak ta del ki je zasenčen zgubiš v vsakem primeru, ne glede na to ali imaš optimizatorje ali ne.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Alesu ()
SambaShare ::
Ok, torej ti bodo oni povedali, kaj ti bodo dali gor.
Če bi ti jo jaz delal, bi se obrnil stran tisti moment, ko bi ti odprl usta, da omeniš možnost postavitve brez optimizatorjev. Ker bo odgovornost na njih.
Pa kaj ti ni jasno, pač zagotoviš dvojno izolacijo in je stvar po pravilih.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: SambaShare ()
Alesu ::
SambaShare je izjavil:
Ok, torej ti bodo oni povedali, kaj ti bodo dali gor.
Če bi ti jo jaz delal, bi se obrnil stran tisti moment, ko bi ti odprl usta, da omeniš možnost postavitve brez optimizatorjev. Ker bo odgovornost na njih.
Pa kaj ti ni jasno, pač zagotoviš dvojno izolacijo in je stvar po pravilih.
Se pridružujem mnenju, kaj ti ni jasno feryz, ne bit nadut/vzvišen. Naj še enkrat povem da sem bil siguren da bom dal optimizatorje gor, celo podvojil sem jih tako da ima vsak panel svojega, ker bi res imel rad dobro/optimalno narejeno zadevo (predlog podjetja je bil en optimizator na dva panela, pa so jih na mojo željo podvojili). Sedaj pa ko sem videl tisti video ko sem ga linkal, sem pa res v precepu kaj nej zdej naredim. Pol je pa tukaj še dejstvo da nimam nobene sence dimnika, ne dreves, edina senca je elektro kabel ki gre od sosede po zraku do naše hiše, vendar nikoli ta kabel ne meče sence na streho (sem šel gledat parkrat in nikoli ni bilo videt da bi tam bila kakšna senca). Ampak kar pa ta video pravi je pa to da tudi če bi sence res bile, se še vedno ne splača dat optimizatorjev baje (kar se proizvodnje same tiče). Ne vem no, me kar bega tale celotna zadeva zdele, kaj zdej, optimizatorji ja ali ne? Nekaj mnenj sem že prebral, dajte še ostali kaj napisat.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Alesu ()
GizmoX ::
...Se pravi SE ti bo postavljalo podjetje, nimaš senc, vzel boš varianto 1 optimizator za 2 panela (ker je zakonsko potrebno oz. tako rešitev ponujajo). Se pravi se lahko naprej kregamo le o teoriji.
Senčenje je različno. Nekaj je 100% senca, ki npr. pade čez cel panel - bypass diode "odklopijo" dele panele ali cel panel, ostalo deluje nemoteno.
Nekaj drugega je delna senca - npr. ptičji dreki, zalimani listi, senca od redko-listnega drevesa. Zaradi njih panel proizvaja manj elektrike - predvsem nižji tok.
4:20 "We need one optimizer per panel" - Ne rabiš optimizatorja za vsak panel, dovolj je en optimizator za dva panela (rabiš ga pa v SLO zaradi varnosti / napetosti / gasilcev).
7:04 pokrije panel - bypass diode prevzamejo, deluje kot da panela ne bi bilo (ne bremza ostalih)
7:44 pokrije pol panela vertikalno - vse 3 bypass diode prevzamejo, deluje kot da panela ne bi bilo (ne bremza ostalih) - čeprav reče, da "added some power", je očitno iz nadaljevanja, da tukaj panel ni nič dal od sebe
8:00 pokrije pol panela hirozontalno - 2 bypass diodi prevzameta, tretjina panela pa deluje ("added it's small part")
8:15 postavi panel na ravno podlago "kao neoptimalna pozicija" - sam pokaže, da v primerjavi dobi nekoliko manjši tok, predvsem proti večeru, ko ni več toliko optimalni kot
8:30 doda optimizator - očitna razlika v toku (med njegovim npr. 17:00 in 17:45) - pa se že večeri (vedno manj sončne energije)!
8:45 pride večer, kot sonca je višji, vsi paneli slabše proizvajajo - ja, potem je res vseeno, če imaš optimizator ...
8:50 "mine performed a bit better when the panel was 50% covered"
Zakaj ni potem pokril vseh za 50%?Šalo na stran, očitno je, da med 14:30 in 15:00 en panel ni proizvajal nič (50% vertikalno), med 15:00 in 15:30 pa že bolje (a spet slabše, kot preden se je začel igrat s pokrivanjem). Preostalo proizvodnjo so rešile bypass diode - nič čarovnije.
Med 15:00 in 17:00 gre sistemu z enim neoptimalnim panelom proti večeru vedno slabše (razlike so minimalne, ko sije direktno na panele, in večje, ko se kot vpadne svetlobe veča) - ali zaradi manj sončne energije, ali zaradi nižjega toka - iz grafa tega ne boš razbral.
Ko doda optimizator ob 17:15, če primerjaš pred in po optimizatorjem vidiš, da je takoj bolje (pa ima panel še vedno neoptimalno postavljen) - npr. primerjaj 17:00 in 17:45. Nekaj razlike je.
Ni to laboratorijski test, vmes ima oblake, sonce menja pozicijo na nebu, ...
Skratka, ne čudi se, ko te inštaler čudno pogleda, ker želiš samoiniciativno nekaj spreminjat.
udirač => uni. dipl. inž. rač.
Alesu ::
Pod video Andreasa Spiessa je komentar nekoga, ki je delal doktorsko nalogo na to temo in prišel do istega zaključka:
Ne, pred tem mislil sem vzet en optimizator na en panel. Sedaj pa ne vem kaj naj.
Tudi to je bilo simulirano, s tem da je en panel v stringu položil vodoravno na streho (torej ta panel proizvaja dosti manj kot ostali ki so pod kotom). Rezultat? Zgubiš samo del tega enega panela, ne affecta pa to celega striga (tok je enak kot prej).
Se pravi SE ti bo postavljalo podjetje, nimaš senc, vzel boš varianto 1 optimizator za 2 panela (ker je zakonsko potrebno oz. tako rešitev ponujajo). Se pravi se lahko naprej kregamo le o teoriji.
Ne, pred tem mislil sem vzet en optimizator na en panel. Sedaj pa ne vem kaj naj.
Senčenje je različno. Nekaj je 100% senca, ki npr. pade čez cel panel - bypass diode "odklopijo" dele panele ali cel panel, ostalo deluje nemoteno.
Nekaj drugega je delna senca - npr. ptičji dreki, zalimani listi, senca od redko-listnega drevesa. Zaradi njih panel proizvaja manj elektrike - predvsem nižji tok.
Tudi to je bilo simulirano, s tem da je en panel v stringu položil vodoravno na streho (torej ta panel proizvaja dosti manj kot ostali ki so pod kotom). Rezultat? Zgubiš samo del tega enega panela, ne affecta pa to celega striga (tok je enak kot prej).
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Alesu ()
Alesu ::
Skratka, ne čudi se, ko te inštaler čudno pogleda, ker želiš samoiniciativno nekaj spreminjat. :))
Inštalater je samo inštalater, sam imam strica ki je doktor elektrotehnike na Fakulteti za elektrotehniko, pa tudi sam sem iz te sfere, dosti stvari podjetje ki nam bo postavljalo elektrarno ni vedelo, če misliš da imajo kakšno zelo poglobljeno znanje o tem se motiš, oni delajo po principu "tako smo do sedaj delali, čeprav ne vemo točno zakaj tako", pa ne samo to, celo tako so bili malomarni, da so imeli že več kot pol leta našo zavrnjeno odločbo za netmetering na mizi, pa tud tolk niso bili da bi nam sporočili..
Rumena črta je BREZ optimizatorjev, zelena pa Z optimizatorji. Ni videt da bi zelena proizvajala overall kaj več, proizvodnja je ista. Če že kaj potem celo brez optimizatorjev malo več, vsekakor pa ne manj.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Alesu ()
Alesu ::
Ne mislim sam plezat po strehi, pa tudi nimam časa vse sam delat, nabavljat in tako dalje. Hočem samo vedet kaj je zdej s temi optimizatorji, je brezveze kot kažejo testi ali so najboljša stvar po namazanem kruhu kot pravijo proizvajalci. Splačalo bi se poiskat kakšen researh paper na to temo (recimo onega ki ga je zgoraj omenjeni delal za doktorsko nalogo).
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Alesu ()
feryz ::
Optimizatorji so zaradi varnosti in lociranje morebitnih napak.
Ter za izboljšanje izplena pri slabih pogojih elektrarne.
V kolikor imaš poravnane panele, brez senčenja, so popolnoma brezvezna zadeva, ki podraži sistem in ga slabi.
Drugega nihče niti ne trdi.
Ter za izboljšanje izplena pri slabih pogojih elektrarne.
V kolikor imaš poravnane panele, brez senčenja, so popolnoma brezvezna zadeva, ki podraži sistem in ga slabi.
Drugega nihče niti ne trdi.
Alesu ::
Optimizatorji so zaradi varnosti in lociranje morebitnih napak.
Se strinjam.
Ter za izboljšanje izplena pri slabih pogojih elektrarne.
Kje vidiš da bi bila zelena črta kaj več kot rumena overall? Ker jst tega ne vidim. Zelena so optimizatorji, rumena je brez.
V kolikor imaš poravnane panele, brez senčenja, so popolnoma brezvezna zadeva, ki podraži sistem in ga slabi.
Očitno je res tako.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Alesu ()
Alesu ::
Sem se malo poglobil v to tematiko in poiskal študije na to temo. Zaključki so taki:
""This study shows that PV systems have typically a higher yield if no module optimizers are applied. To demonstrate that, extreme scenarios have been chosen where optimizers are expected to bring the highest benefits. But only for some small niches where complete PV modules have significantly different irradiation at any given time, do the optimizers help produce more energy than they actually consume.""
Torej v praksi so optimizatorji nesmiselni kar se same proizvodnje tiče, razen če bi imel v istem stringu panele na različnih koncih strehe (kar nihče nima, ker v tem primeru daš za vsako stran neba svoj string).
Študija:
https://www.renvu.com/The-Impact-of-Opt...
https://www.sdu.dk/-/media/files/om_sdu...
""This study shows that PV systems have typically a higher yield if no module optimizers are applied. To demonstrate that, extreme scenarios have been chosen where optimizers are expected to bring the highest benefits. But only for some small niches where complete PV modules have significantly different irradiation at any given time, do the optimizers help produce more energy than they actually consume.""
Torej v praksi so optimizatorji nesmiselni kar se same proizvodnje tiče, razen če bi imel v istem stringu panele na različnih koncih strehe (kar nihče nima, ker v tem primeru daš za vsako stran neba svoj string).
Študija:
https://www.renvu.com/The-Impact-of-Opt...
https://www.sdu.dk/-/media/files/om_sdu...
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Alesu ()
Alesu ::
Tudi tole je zanimivo:
Five myths about DC power optimizers
Myth #1) Power optimizers generate more energy for shaded PV arrays
Myth #2) Power optimizers generate more additional energy than they consume
Myth #3) Power optimizers are 99% efficient
Myth #4) Power optimizers make PV systems safer
Myth #5) Power optimizers are good for the environment
https://www.sma-sunny.com/en/five-myths...
Five myths about DC power optimizers
Myth #1) Power optimizers generate more energy for shaded PV arrays
Myth #2) Power optimizers generate more additional energy than they consume
Myth #3) Power optimizers are 99% efficient
Myth #4) Power optimizers make PV systems safer
Myth #5) Power optimizers are good for the environment
https://www.sma-sunny.com/en/five-myths...
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Alesu ()
hruske ::
Če imaš panele prostostoječe na štangah oz. nimaš ničesar vrednega spodaj oz. v bližini, kar bi pogrešal, če ti pogori, potem ja, optimizerji sami po sebi nimajo veliko smisla.
Kalkulator nove omrežnine 2024 - https://omreznina.karlas.si/Kalkulator
SambaShare ::
Pa če se že gremo varnost, raje ozemljite panele, sploh tiste skupnih podkonstrukcijah, plehnatih strehah ipd. Tole je bilo mislim da že prilepljeno:
https://www.pv-magazine.com/2022/03/29/...
https://www.pv-magazine.com/2022/03/29/...
Alesu ::
Če imaš panele prostostoječe na štangah oz. nimaš ničesar vrednega spodaj oz. v bližini, kar bi pogrešal, če ti pogori, potem ja, optimizerji sami po sebi nimajo veliko smisla.
To kar praviš je mit. Spregledal si četrto točko. Nič ni bolj varno če imaš optimizatorje, kot pa če jih nimaš. Tale link, četrta točka: https://www.sma-sunny.com/en/five-myths... .
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Alesu ()
SambaShare ::
Če imaš panele prostostoječe na štangah oz. nimaš ničesar vrednega spodaj oz. v bližini, kar bi pogrešal, če ti pogori, potem ja, optimizerji sami po sebi nimajo veliko smisla.
To kar praviš je mit. Spregledal si četrto točko. Nič ni bolj varno če imaš optimizatorje, kot pa če jih nimaš. Tale link, četrta točka: https://www.sma-sunny.com/en/five-myths... .
V bistvu je, samo gasilci se morajo vseeno obnašati, kot da jih ni.
Alesu ::
SambaShare je izjavil:
Če imaš panele prostostoječe na štangah oz. nimaš ničesar vrednega spodaj oz. v bližini, kar bi pogrešal, če ti pogori, potem ja, optimizerji sami po sebi nimajo veliko smisla.
To kar praviš je mit. Spregledal si četrto točko. Nič ni bolj varno če imaš optimizatorje, kot pa če jih nimaš. Tale link, četrta točka: https://www.sma-sunny.com/en/five-myths... .
V bistvu je, samo gasilci se morajo vseeno obnašati, kot da jih ni.
Res je, ampak v bistvu ni, ker imajo optimizatorji toliko komponent in so na strehi izpostavljeni vsem vremenskim vplivom iz okolice redno crkujejo in v praksi celo POVEČAJO nevarnost za gasilce (ker dajejo lažen občutek varnosti). Če optimizatorji so ali pa niso prisotni se gasilci morajo obnašat kot da niso in gasit z primerne razdalje kjer jih elektrika ne more strest, ker nikoli ne veš ali delujejo ali ne.
"Remember, PV systems equipped with MLPE devices have an increased number of potential failure points within the DC circuit - be it connectors, transistors, capacitors or any other internal components - which increases the probability that the PV system will fail. So operating MLPE devices on the roof actually may increase the risk of accidents occurring in the first place."
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Alesu ()
Alesu ::
Sicer pa verjetnost za požar solarnih panelov je tako majhna, da je praktično zanemarljiva anyway: en požar na 10.000 solarnih elektrarn.
https://www.dynamicslr.com/can-solar-pa...
https://www.kiro7.com/news/trending/sol...
https://www.dynamicslr.com/can-solar-pa...
https://www.kiro7.com/news/trending/sol...
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Alesu ()
hruske ::
No sej, Alesu, tvoja imovina. Dobronamerno sklepam, da boš znal z njo dobro gospodarit. :)
Kalkulator nove omrežnine 2024 - https://omreznina.karlas.si/Kalkulator
Alesu ::
No, ni smiselno da bi si človek delal pretirane skrbi z nečim, za kar je verjetnost manjša kot pa da te avto zbije do smrti, kot greš čez prehod za pešce v New Yorku. :) Če bomo v življenje prignali do te točke da se bomo sekirali za dogodke s tako majhno verjetnostjo, potem najboljš da smo 24 ur na dan 365 dni v letu samo znotraj v postelji. Gasilec bo moral upoštevat tistih 3 do 5 metrsko razdaljo s katere more gasit da vodni curek ni prevoden v vsakem primeru, ne glede na to ali tvoja sončna elektrarna ima optimizatorje ali pa ne, torej v praksi ni neke dodatne varnosti zaradi optimizatorjev.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Alesu ()
Fiv3er ::
Povej elektru da jih boš. Bodo zelo veseli.
Drugače so res balast. Ti pa vsaj povejo, kje in kaj je crknilo, če kaj crkne.
V bistvu lahko sam preveriš uporabnost.
Zvežeš tistih 30 panelov zaporedno, brez škatlic in na lep sončen dan zagrabiš obe žice.
Potem jih zvežeš preko optimizatorjev in poizkus ponoviš.
In javiš tukaj rezultate.
Ne, narobe, najprej moraš poizkus narediti z optimizatorji, kasneje brez njih. Če ne, ne bo šlo.
Nemške firme jih oglašujejo celo kot povečanje fire hazarda, kar je pomoje še kako res. Več (slabih) komponent>večja možnost za požar.
Kam bo šla solarna tehnika v prihodnjih letih, če je kdo bil na kakšnem sejmu: optimizacija na inverterjih in odklopni paneli (shut-down modul je že integrerian v panel)
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Fiv3er ()
telexdell ::
Izgube naraščajo z kvadratom toka ja, ampak sej tok je isti če imaš 15 panelov v stringu, ali pa če imaš samo enega, tok ki teče je isti, le napetost je večja (zaporedna vezava, tok je enak povsod, napetost se sešteva). Moč izgub je pa itak R x tok na kvadrat. Če je pa upornost panela večja kot bi mogla bit, ker je panel kakorkoli pokvarjen ali zasenčen, pa itak tok teče prek bypass diod. Torej zgubiš delno samo tisti panel ki je zasenčen, ne pa celotne verige. Ampak ta del ki je zasenčen zgubiš v vsakem primeru, ne glede na to ali imaš optimizatorje ali ne.
Elektrotehnika ti pa ni najbolj domača. Ob kratkem stiku pade napetost praktično na nič tok pa naraste za nekajkrat (le kako misliš, da delujejo varilni stroji?). Pa ni nujno da je kratki stik na panelu, lahko je tudi na vodnikih. Če je prehodna upornost kratkega stika npr. 1 OHM ti pri dveh panelih v paru lahko steče tok do 80 A saj je napetost 80 V. Pri 1000 V pa je tok do 1000 A. Pol pa daj to na kvadrat...
By pass dioda lahko odpove na dva načina. Lahko ostane v kratkem stiku ali pa ostane prekinjena. Če ostane v kratkem stiku panel izgubi 1/3 moči. Če pa je prekinjena je tako, kot da je sploh ne bi imel. In če diod nimaš ti zaradi umazanije na eni od celic ta neha proizvajat in v skrajnem primeru postane grelec moči tam 300 W. Zaradi tega pride do lokalnega pregrevanja panela...
Pa ni bistvo da enako izgubiš panel z ali brez optimizatorja ampak je bistvo v tem, da ti optimizator pokaže, kateri panel na strehi je v okvari, brez njega pa boš po vrsti odklapljal panele in meril diode ob tem da boš imel napetost na panelih do 1000 V.
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
Fiv3er ::
Ah, Nemci dovolijo postavlajnje SE brez optimizatorjev, in najbrž tisti pri njih, ki so zakon pisali vedo o elektrotehniki več kot ti, ki hočete tu prodat optimizatorje.
Kaj več kot shut-down modula se ne potrebuje. Celo ta je preveč glede na verjetnost požara in je dvojna izolacija veliko boljša rešitev.
Kaj več kot shut-down modula se ne potrebuje. Celo ta je preveč glede na verjetnost požara in je dvojna izolacija veliko boljša rešitev.
MadMax ::
Elektrotehnika ti pa ni najbolj domača. Ob kratkem stiku pade napetost praktično na nič tok pa naraste za nekajkrat (le kako misliš, da delujejo varilni stroji?). Pa ni nujno da je kratki stik na panelu, lahko je tudi na vodnikih. Če je prehodna upornost kratkega stika npr. 1 OHM ti pri dveh panelih v paru lahko steče tok do 80 A saj je napetost 80 V. Pri 1000 V pa je tok do 1000 A. Pol pa daj to na kvadrat...
Nja, nerad delim take nasvete, ampak ti bi se res moral malce izobrazit okrog solarčkov.
Za začetek poglej kak naključni datašit današnjih panelov (ranga 400Wp), v njem poišči kratkostični tok. Ta nikakor ni neskončen temveč večinoma pod 10A.
Stvari so preproste, le ljudje smo neverjetni mojstri, da jih zakompliciramo.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: MadMax ()
Fiv3er ::
Isti ljudje potem pišejo uredbe in vključijo neumnosti. Lonček s tinto drži pa dobavitelj opreme.
Videno zdaj pri balkonskih SE.
Videno zdaj pri balkonskih SE.
telexdell ::
Ah, Nemci dovolijo postavlajnje SE brez optimizatorjev, in najbrž tisti pri njih, ki so zakon pisali vedo o elektrotehniki več kot ti, ki hočete tu prodat optimizatorje.
Kaj več kot shut-down modula se ne potrebuje. Celo ta je preveč glede na verjetnost požara in je dvojna izolacija veliko boljša rešitev.
Tudi pri nas lahko postaviš SE brez optimizatorjev. Ne moreš pa tašne SE postaviti v shemi samooskrbe. Izdelaj projektno dokumentacijo, daj vlogo za gradbeno dovoljenje, registriraj neko pravno obliko... pa šibaj Julka.
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
telexdell ::
Nja, nerad delim take nasvete, ampak ti bi se res moral malce izobrazit okrog solarčkov.
Za začetek poglej kak naključni datašit današnjih panelov (ranga 400Wp), v njem poišči kratkostični tok. Ta nikakor ni neskončen temveč večinoma pod 10A.
Ja, na enem panelu. Pol pa jih daj v serijo 25 in imaš tok 10 A in napetost 1000 V. Pol pa uporabi Ohmov i=u/R zakon ob dejstvu, da je napetost visoka in da kratek stik pomeni nizko upornost... (stvar je sicer malce drugačna a za laično predstavo bo kar držalo).
PS poglej doma kakšno varovalko v razdelilcu. Le zakaj na 10 A varovalki piše Icn=6000 A. Mogoče zato, ker je kratkostični tok le 10 A?
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
feryz ::
Tudi pri nas lahko postaviĹĄ SE brez optimizatorjev. Ne moreĹĄ pa taĹĄne SE postaviti v shemi samooskrbe. Izdelaj projektno dokumentacijo, daj vlogo za gradbeno dovoljenje, registriraj neko pravno obliko... pa ĹĄibaj Julka.V bistvu jo lahko.
Od razsmernika dalje nikogar nič ne briga, kaj se dogaja.
MadMax ::
Nja, nerad delim take nasvete, ampak ti bi se res moral malce izobrazit okrog solarčkov.
Za začetek poglej kak naključni datašit današnjih panelov (ranga 400Wp), v njem poišči kratkostični tok. Ta nikakor ni neskončen temveč večinoma pod 10A.
Ja, na enem panelu. Pol pa jih daj v serijo 25 in imaš tok 10 A in napetost 1000 V. Pol pa uporabi Ohmov i=u/R zakon ob dejstvu, da je napetost visoka in da kratek stik pomeni nizko upornost... (stvar je sicer malce drugačna a za laično predstavo bo kar držalo).
PS poglej doma kakšno varovalko v razdelilcu. Le zakaj na 10 A varovalki piše Icn=6000 A. Mogoče zato, ker je kratkostični tok le 10 A?
Tok v seriji n panelov je še vedno 1x, ne nx. nx bi bilo ako bi bili vezani vzporedno.
Če bi bilo po tvoje, bi bili paneli v "klasični" vezavi brez optimizatorjev povezani s huuudooo debelimi vodniki, ne le 4 ali 6mm^2, pa varovalke gor ali dol.
Prosim, nehaj komplicirat z Icn in podobnim samo da bi te neuki v tem primeru jemali resno...
Stvari so preproste, le ljudje smo neverjetni mojstri, da jih zakompliciramo.