Zakaj so solarne elektrarne prava stvar

Vsi sistemi (tudi taksni z ~4kW električne in ~10kW toplotne) s katerimi sn mel opravka, so deloval po principu izmenjevalca zrak/voda. Ker samo tako lahko imas uporabn izkoristek...

PrimoZ_ je 17. maj 2023 ob 21:06 izjavil:

hojnikb je 17. maj 2023 ob 20:57 izjavil:

Verjetno še vedno ceneje pride omrežje.

bistveno ceneje, razn če se elektrika ekstremno podrazi.


Če damo čisto simpl matematiko; recimo da ima en taksn 2kW agregat 20% sistemski izkoristek (pa ima verjetno bistveno manj). V enem litru bencina je 9.5kWh energije. Ergo dobis na izhodu agregata za liter bencina 1.9kWh elektrike ali cca 73c/kWh. In to je upostevajoč trenutne cene goriva, ignoriranje servisov agregata in seveda neupostevanje izkoristka inverterja, ki pretvarja AC v DC in potem se nazaj v AC, ko praznes baterijo. Torej je lahkot cena čez 1€/kWh.

Agregat ima smisel samo, če omrezja sploh nimas...

Ja.
Ampak jaz sem imel v mislih da imaš agregat zato, da ne rabiš tako velike baterije.
90% ti pokrije SE + baterija.
10% pa agregat.

Ali pa 85:15...

Zakaj bi se ukvarjal z agregatom, če lahko tistih 15% (recimo) potegnes direktno iz omrezja, če ze mors... Agregat nima nobenga smisla, če imas dostop do omrezja..

Strosek omreznine za 1x20A ne upraviči nakup agregata... Ker koneckonec bos tudi z agregatom mel operativne stroske (servisi in vzdrzevanje).... Agregat ni blackbox, od katerga lahko neomejeno zahtevas elektriko v zameno za bencin.

PrimoZ_ je 17. maj 2023 ob 21:09 izjavil:

Spraševal sem se ravno to.
Ali bi bil nek poceni agregat za 10% časa cenejši kot pa omrežje, ki ga moraš plačevati ves čas.

Ali pa vsaj ne občutno dražji.

Ker kot že BW ugotavlja tudi 100kWh baterija ne premosti zimskih mesecev.

Alternativa je manjša baterija in mali agregat.
Mogoče no.

Skoraj ne verjamem. 3kW obračunske moči oz 20A varovalke ti trenutno nanesejo okrog 4€/mesec, kar pomeni 50€/leto. Z agregatom boš imel več dela oz. stroškov kot te stane, da si priključen na omrežje. Sicer če špekuliraš, da si v neki vukojebini in da lahko agregat poleti posodiš kakšnemu sosedu da si naredi škarpo je lahko računica tudi drugačna, a brez takšnih špekulacij se ne splača.

PV panoga gre v hibernacijo za nedoločen čas, čeprav plani niso doseźeni?

DamijanD je 18. maj 2023 ob 07:30 izjavil:

FoxKnox je 18. maj 2023 ob 06:15 izjavil:

Spremembe po pojasnilih ministrstva narekuje evropska direktiva, kjer je izrecno zapisano, da je potrebno plačevati omrežnino za vso prevzeto električno energijo iz omrežja in da stroška omrežnine ni možno vključiti v "netmetering" shemo.

To potem pomeni, da bo mogoče pri TČ imeti smiselno "zastarelo" montažo z velikim zalogovnikom, ki se bo čez dan ogrel, tako da ponoči TČ niti ne bi delala. Torej, da bi delal na manj optimalen način (namesto 24h po malo 12h po veliko), ki bo porabil več el. energije, ampak zaradi omrežnine, bi bil pa na koncu lahko bolj ugoden za končnega uporabnika.

https://cekin.si/novice/zeleno/soncne-e...

Brez SE
- plačam 9,5MWh energije + omrežnino za teh 9,5MWh

z SE
- plačam 0MWh energije + omrežnino za 7,3MWh, ki sem jih uvozil.

Pod črto je z SE še vedno precej bolj ugodno, sploh če si jo naredil še pred to norijo v zadnjem letu ko so šle cene v nebo.

Iz članka razberem, da za obstoječe lastnike SE ostane kot je. V primeru varovalk 3x25 bo mesečna položnica še naprej okrog 19eur (seveda v primeru da bodo na koncu leta viški).

"Razlog za spremembe glede poračuna je Evropska direktiva o trgu z električno energijo, ki določa, da bo v prihodnje morala biti obračunana omrežnina za celotno električno energijo, prevzeto iz distribucijskega omrežja. Tako ni več dopusten sistem brezplačnih neto meritev, kar se nanaša na imetnike, ki bodo vstopili v sistem samooskrbe iz sončnih elektrarn po 31. decembru 2023."

Po tvoje? Boljše da si tiho, kot pa da pišeš neka ugibanja, ki se potem širijo naprej po intenetih...

fikus_ je 18. maj 2023 ob 09:58 izjavil:

Netmetering bo ostal, omrežnina se bo pa plačevala kot vsi ostali za porabljeno elektriko.

In (žal) takšen ukrep niti približno ne bo opravičeval nadgradnjo z baterijo... Namreč, npr, da imaš 12kWp SE, proizvedeš (in porabiš) pa nekje 12MWh na leto... Če boš npr. iz omrežja počrpal tretjino, torej 4MWh (in prav toliko zlil nazaj vanj), bi pri trenutni ceni omrežnine cca. 40€/MWh pomenilo 160€ na leto. Četudi uspeš vse to spravit na nulo z baterijo, ROI nikakor ne gre skozi... Al narobe razmišljam?!

hojnikb je 17. maj 2023 ob 20:57 izjavil:

Verjetno še vedno ceneje pride omrežje.

bistveno ceneje, razn če se elektrika ekstremno podrazi.


Če damo čisto simpl matematiko; recimo da ima en taksn 2kW agregat 20% sistemski izkoristek (pa ima verjetno bistveno manj). V enem litru bencina je 9.5kWh energije. Ergo dobis na izhodu agregata za liter bencina 1.9kWh elektrike ali cca 73c/kWh. In to je upostevajoč trenutne cene goriva, ignoriranje servisov agregata in seveda neupostevanje izkoristka inverterja, ki pretvarja AC v DC in potem se nazaj v AC, ko praznes baterijo. Torej je lahkot cena čez 1€/kWh.

Agregat ima smisel samo, če omrezja sploh nimas...

Zanimivo, da so ob enakih vhodnih podatkih izračuni tam, kjer se kaže razlika med EV in klasiko čisto drugačni

Agregat, kateri polni baterijo ne rabi prilagajati moč porabnikom in zato lahko večino časa deluje v optimalni točki. Tako bo izkoristek bliže 40 kot pa 20%. Če pa se izkoristi še toplota dimnih plinov (če gledaš kako kopljejo zlato v morju na Aljaski to ni neka vesoljska znanost- bakrena cev ovita okoli izpušne cevi in skozi spustiš vodo) potem si kar hitro pri 70+ %. Če pa namesto bencinca najdeš kakšen diesel motor in uporabiš kurilca pol pa je matematika:
0,8 (l kurilca)/ 0,4/10 kWh = 0,2 €/ kWh. Če pa vemo, da je trenutno kWh elektrike z vsemi dajatvami (in je administrativno določena, da ni višja!) 0,17 € potem je zamisel baterija tam 20 kWh+ SE+ manjši diesel agregat zanimiva varianta. Še poseb če vemo, da bo diesel agregat potreben mogoče 4 mesece. Če pa bi se polega dodalal še mogoče 800 W vetrna turbina pol pa bi se na agregatu nabiral prah.

Neon87 je 18. maj 2023 ob 10:31 izjavil:

J.McLane je 18. maj 2023 ob 09:56 izjavil:

Po tvoje? Boljše da si tiho, kot pa da pišeš neka ugibanja, ki se potem širijo naprej po intenetih...

Kaj je narobe oz. kaj je ugibanje, od tega kaj ne drži?

Novi netmetering bo začel veljati 2024 in v zakonu jasno piše, kaj bo veljalo za star in kaj za nov način. Ti pa ugibaš nekaj, kar jasno piše v zakonu in bi to spreminjal, še prej preden se je sploh začelo izvajati? Pol pa sprašuješ, kaj je narobe?

Ravno malo gledam statistiko. Do danes sem iz omrežja vzel 4,9 MWh, oddal pa 6,08 MWh. Skupna produkcija 8,32 MWh, skupna poraba 7,15 MWh.

Ni ravno idealno, ker imam večino porabe ravno takrat, ko elektrarna dela najmanj, in tudi ni variante, da se poraba kakorkoli prestavi.

Treba bo počakat, če bo kaj oz natrij cink baterij, naj bi bile precej cenejše.

Za domačo rabo pa je relativno nizka energijska gostota nepomembna, ker ni neke razlike ali imaš v kleti 100, 200 ali 500kg baterij.

fikus_ je 18. maj 2023 ob 11:04 izjavil:

GregiB je 18. maj 2023 ob 10:17 izjavil:

fikus_ je 18. maj 2023 ob 09:58 izjavil:

Netmetering bo ostal, omrežnina se bo pa plačevala kot vsi ostali za porabljeno elektriko.

In (žal) takšen ukrep niti približno ne bo opravičeval nadgradnjo z baterijo... Namreč, npr, da imaš 12kWp SE, proizvedeš (in porabiš) pa nekje 12MWh na leto... Če boš npr. iz omrežja počrpal tretjino, torej 4MWh (in prav toliko zlil nazaj vanj), bi pri trenutni ceni omrežnine cca. 40EUR/MWh pomenilo 160EUR na leto. Četudi uspeš vse to spravit na nulo z baterijo, ROI nikakor ne gre skozi... Al narobe razmišljam?!

Zato so pa baterije začeli subvencionirat, da bi koga spodbudili za gradnjo SE+baterije.








"...ker imam večino porabe ravno takrat, ko elektrarna dela najmanj, in tudi ni variante, da se poraba kakorkoli prestavi. "

Lahko pa dogradiš baterijski zalogovnik, ampak zaenkrat ni finančne računice. Mogoče, če bi kje dobil praktično zastonj baterije.

Problem je ker imam špice porabe vse tja do 19 kw za kako minuto, drugače do 17 ampak tega je vsega skupaj nekje 40 minut porabe v 24 urah. Ostala poraba čez dan je tam od 0,5 kW konstantno, pa občasno do 4 kW. Kolikor sem gledal vse te baterijske sisteme so tam nekje do 10 kW porabe.

Kmetija, 13 kW grelec za pranje molzne opreme (avtomatsko), zraven dela še elektromotor za vakuum in hladilnik za mleko.

In ta grelec je pač problematičen kar se tiče porabe, brez njega pa ne gre, ker se mora prati na vročo vodo. So trije grelci vezani v zvezdo na 3 faze. Grelec dela v povprečju nekje 40 minut na dan, 20 zjutraj in 20 zvečer.

Je sicer ena opcija, da bi montiral dodatni bojler, ki bi vodo predhodno ogrel na 80 stopinj ampak to bi samo skrajšalo čas delovanja na 20 minut dnevno, ker v ciklu pranja voda kroži v sistemu in jo grelec konstantno dogreva v tistem času.

Kot sem opisal, pralni sistem v vsakem primeru dogreva vodo na vsaj 60 stopinj ko voda kroži med glavnim pranjem tam nekje 10 minut. V tistem času ne jemlje vode iz bojlerja. Tako je nastavljen programator.

Agregat v kombinaciji s SE in baterijami ??? A vi to resno?
Ko sem pred parimi dnevi v komentarju omenjal agregat, sem se trudil biti sarkastičen, ampak vi to resno razmišljate o tem ???
To ni prehod v breozglično družbo, to je prehod into the madness.

Sončničarji... sicer plujemo proti poletju, a vseeno.. Letošnjo (prvo sončničarsko) zimo sem uvidel, da se napadel sneg izjemno počasi topi s panelov, nekega zdrsa s panelov ni, saj je naklon precej... slab. Neposrednega dostopa na streho nimam, tako se bom verjetno moral vsako zimo sprijazniti s tem, da mi SE ne bo proizvajala po zametih nič, kljub morebitnemu sončnemu vremenu. Je kdo naredil kakšne konkretne, aktivne ukrepe zoper snežno oblogo panelov?

eriCartman je 19. maj 2023 ob 09:40 izjavil:

Pri nas je z zgornjih panelov zdrsnil, spodaj pa je pod paneli še cca meter strehe in na strehi snegolovci - no ti snegolovci so zadržali cel kup snega tako da spodnja vrsta panelov sploh ni delala. Sedaj smo dali snegolovce stran pa da bo sneg počasi padal na tla, taka je ideja, kako bo bomo pa videli.

PS na par postov gor: prehod v brezogljično družbo moj k...c naj raje naredijo kaj za narod, ne pa samo jemat in oteževat vsak korak povprečnemu Janezu

jah v teoriji je nekako tako kot si napisal...da bi sneg počasi, redno in sproti padal na tla.
jaz v zadnji vrsti kjer so samo cegli nimam snegolovcev (sem jih zadnji moment pred prvim snegom pobral dol....nisem niti sam vedel kaj je boljše....bila je prva zima zame s SE)

uglavnem....sneg je res padal dol ampak večja količina....manjša količina snega se zatakne na robu kritine in potem se ta nabira....ko se nabere določena količina potem vse skupaj zgrmi na tla....takrat je super, da ni nobenega spodaj oziroma, da pade nekam na vrt ali kaj podobnega, da ne naredi škode.
Načeloma sem zadovoljen, da sem snegolovce pobral dol in bom pustil kar tako.

Mene bi bil skrbelo nekaj drugega kot to, da zadnji oziroma prvi paneli, ker so pokriti s snegom ne proizvajajo energije.....je teža samega snega katera se nabere na zadnjem metru in je praktično celo zimo gor in se še dodatno nabira....tako, da vseeno bi rekel "sproti" pada dol.

Likalnik je 19. maj 2023 ob 09:53 izjavil:

eriCartman je 19. maj 2023 ob 09:40 izjavil:

Pri nas je z zgornjih panelov zdrsnil, spodaj pa je pod paneli še cca meter strehe in na strehi snegolovci - no ti snegolovci so zadržali cel kup snega tako da spodnja vrsta panelov sploh ni delala. Sedaj smo dali snegolovce stran pa da bo sneg počasi padal na tla, taka je ideja, kako bo bomo pa videli.

PS na par postov gor: prehod v brezogljično družbo moj k...c naj raje naredijo kaj za narod, ne pa samo jemat in oteževat vsak korak povprečnemu Janezu

jah v teoriji je nekako tako kot si napisal...da bi sneg počasi, redno in sproti padal na tla.
jaz v zadnji vrsti kjer so samo cegli nimam snegolovcev (sem jih zadnji moment pred prvim snegom pobral dol....nisem niti sam vedel kaj je boljše....bila je prva zima zame z SE)

uglavnem....sneg je res padal dol ampak večja količina....manjša količina snega se zatakne na robu kritine in potem se ta nabira....ko se nabere določena količina potem vse skupaj zgrmi na tla....takrat je super, da ni nobenega spodaj oziroma, da pade nekam na vrt ali kaj podobnega, da ne naredi škode.
Načeloma sem zadovoljen, da sem snegolovce pobral dol in bom pustil kar tako.

Mene bi bil skrbelo nekaj drugega kot to, da zadnji paneli, ker so pokriti s snegom ne proizvajajo energije.....je teža samega snega katera se nabere na zadnjem metru in je praktično celo zimo gor in se še dodatno nabira....tako, da vseeno bi rekel "sproti" pada dol.

če ni ne-varno, odstranite snegolove, da sneg zleti asap in da nikogar/ničesar ne poškoduje

Nepogorel del pogorele tesle :)

Jaz mislim, da bi baterija morala biti vsaj tako velika kolikor lahko v idealnih razmerah narediš na kratek zimski dan. Ne vem pa koliko je to :-)

nkon.nl

Neon87 je 19. maj 2023 ob 11:11 izjavil:

Da bodo obstoječim, ki že imajo in še bodo naredili SE do 31.12.2023\31.12.2024, spremenili obračun?

nemogoče nikakor ni

Neon87 je 19. maj 2023 ob 11:11 izjavil:

Torej misliš, da v tem trenutku ("pod pritiskom", da se NET-METERING obračun izteka in so cene posledično vedno višje (do izteka)), investicija v SE ni pametna? Da bodo obstoječim, ki že imajo in še bodo naredili SE do 31.12.2023\31.12.2024, spremenili obračun?

Heh, meni je bilo ob odločevanju povedano, da bodo pogodbe o samooskrbi, sklenjene s distributerji do 31.12.2023 trajne, do konca življenske dobe SE ali do kakršnekoli večje spremembe (kar menda zajema tudi naknadno vgradnjo baterije). To je bil eden večjih, če ne največji faktor za hipno odločitev o investiciji.
Imam pa občutek, da bodo začeli investitorje nategovati v smislu, ja, net-metering še velja, ampak samo za energijo, za omrežnino, okoljske dajatve, trošarino ipd pa ne... Sicer sem prepričan, da bomo sončničarji vsekakor plačevali manj, kot tisti, ki SE nimajo... vprašanje pa je, kolikšen bo ali je ROI. Težko si predstavljam, da bo nekdo še šel v investicijo, če se bo ta podaljšal na npr. 15 let, ker bo v tem primeru bolj zrelo in razumno denar plasirati na kapitalske trge, elektriko pa plačevati iz dividend...