Zakaj so solarne elektrarne prava stvar

Kje bomo našli 200 hektarjev?

frudi je 26. dec 2013 ob 03:46 izjavil:

Res je, JE se niso sposobne prilagajati dnevni porabi, zato obratujejo v pasu.

Pravzaprav so sposobne, če so tako načrtovane. Je pa dejstvo (ravno tako seveda velja za TE) da cena proizvedenga megavata raste s časom ko elektrarna ne dela na polno. Kalkulacije ob investiciji se delajo na planirano proizvodnjo, če elektrarna zaradi ventilatorjev ali panelov ne proizvaja, mora še vedno pokrivati svoje stroške. Zato so OVE dvakrat škodljivi - subvencioniramo izgradno PLUS imamo zaradi njih dražjo elektriko iz klasičnih elektrarn. Solarni štrom je pa občasno izredno poceni iz enostavnega razloga ker ga nimaš kam porabiti in dela težave v omrežju. Nujna posledica norosti prisilnega odkupa.

vostok_1 je 26. dec 2013 ob 11:54 izjavil:

Naj mi raje kdo razloži, kako so lahko sončni kolektroji tako pregrešno dragi?

Ekofanatizem. Lahko jih izdelaš sam ali pa še bolje kupiš toplotno črpalko za četrtino investicije v kolektorje...

Ob nevihti je vedno slabo obsevanje

Ob nevihti tudi veternice ponavadi stojijo.
Ob burji pa sploh.

ob Soncu pa slab veter.

Slovenija ni Nemčija.

Biomase je povsem dovolj, da se jo uporabi za zimske mesece v kombinaciji s kogeneracijo in daljinskim ogrevanjem.

Kje pa?

Višek je bil 60% par dni v letu, cene pa so nižje praktično čez celo leto. Ne rabiš si izmišljevati, številke so javno dostopne in transparentne, OVE tudi že v majhnih količinah močno znižajo ceno na trgu.

A res? Zakaj je pa potem cena na nemškem trgu, po tvojih lastnih pdf-jih, strmo naraščala do 2008, čeprav so panele in vetrnice postavljali že vse od nekje leta 2000?
Veš zakaj je v resnici padla cena po 2008? Prvič, zaradi gospodarske krize. Drugič, ker Nemci šauflajo denar v subvencije, desetine miljard $ letno, kar pomeni ravno obratno od tvoje opevane transparentnosti - tržna cena za gospodarstvo je morda res nižja, ker se morajo znebiti odvečne elektrike, plačujejo pa za to po ovinkih iz proračuna in z raznimi prispevki na položnicah, ki so od 2000 podvojili račune za elektriko za gospodinjstva. Kurc gleda tako "poceni" elektriko.

Eksternalije fosilnih goriv (onesnaženje, izpusti CO2) plača družba in gre za masivno subvencijo, ki spodbuja uporabo fosilnih goriv. Državni proračun je v resnici v minusu pri subvencijah fosilnim gorivom (trošarine niti približno ne odtehtajo vseh stroškov).

To, da se ukine subvencije OVE ima smisel samo pod pogojem, da se ukine tudi subvencije za fosilna goriva - t.j. da se preneha s 500 milijoni neposrednih subvencij v obliki vračila trošarin, oprostitve davkov, ipd, in da se ustrezno sankcionira onesnaženje zraka in izpuste CO2. Dokler pa to plačujemo vsi drugi pa se ni kaj pogovarjati o ukinjanju subvencij za OVE.

Ta prekleta poceni energija, kako hudo nam je danes na svetu zaradi nje . Mar bi se raje odpovedali drugi industrijski revoluciji in praktično vsemu tehnološkemu in ekonomskemu napredku od tarkat, kako na boljšem bi bili sedaj!

Drugače povedano - ja, uporaba fosilnih goriv ima slabe strani, ampak poceni energija je gonilo gospodarskega in ekonomskega napredka ter splošnega dviga blagostanja po vsem svetu. Posledični dvig BDP po vsem svetu skozi desetletja uporabe fosilnih goriv je ustvaril razrede velikosti več vrednosti od teh eksternalij, ki jih omenjaš. Ampak teh pozitivnih efektov seveda ne vidiš, pred očmi se ti rola le ta grozno zlobni CO2.
Sicer pa, konkretne cifre prosim. Kje točno ima Slovenija za 500 miljonov € letnih stroškov zaradi uporabe fosilnih goriv?

Zima pa še bolj.

Oh, hvala bogu! Ko bomo zmrzovali v temi sredi januarja se bomo lahko tolažili s tem, da smo leta vnaprej vedeli, da ne bo elektrike!

Lahko zdaj nehaš s slamnatimi možmi, vse kar dokazuješ je, da te za lase privlečene argumente vlečeš nekje globoko iz lastne riti.

Podatki iz Nemčije kažejo, da moč v omrežju nikoli ne doseže nazivne moči. Vedno so nekje oblaki in niso vse celice obrnjene v isto smer, zato se v omrežju pojavi največ okrog 3/4 nazivne moči. Podobno za veter. In veter in Sonce se nikoli ne pojavita hkrati (glej podatke na linku zgoraj). Ob nevihti je vedno slabo obsevanje, ob Soncu pa slab veter.

Poglej na zemljevid prvo, poglej kako velika sta Nemčija in Slovenija, nato pa pridi nazaj in še enkrat napiši tole neumnost, če si drzneš.
Slovenija je tako mala, da je komot dostikrat po celotni državi jasno ali pa povsod oblačno, tisto o največ 3/4 nazivne moči za panele je torej čista izmišljotina. No, po tvoje bi verjetno bilo najboljše panele ob zelo jasnih dneh obračati nekoliko stran od Sonca, da ne bo preveč elektrike .
Kako je z vetrom skozi letne čase pri nas pa priznam, da ne vem. Vsekakor pa nas ne moreš primerjati z Nemčijo kar tako, ker so tule spet svoje specifike vetrovnih pogojev.

Biomase je povsem dovolj, da se jo uporabi za zimske mesece v kombinaciji s kogeneracijo in daljinskim ogrevanjem. Isto bioplin.

Spet samo mahanje z rokami, kako da je vsega dovolj in da se vse da. Zeh. Konkretne podatke prosim, kje bomo dobili dovolj biomase, kako se jo bo obnovljivo izkoriščalo?
In brezveze omenjaš kogeneracijo, je itak že privzeta. Že sedaj se s pridom izkorišča v TE, lahko bi pa se jo pa tudi v JE.

Mi je pa zanimivo, izgleda počasi menjavaš ploščo in spoznavaš, da je edini praktičen način uporabe PV in vetrnic ta... da se jih v čimvečji meri zamenja s TE

jest10 je 26. dec 2013 ob 14:10 izjavil:

Ob nevihti je vedno slabo obsevanje

Ob nevihti tudi veternice ponavadi stojijo.
Ob burji pa sploh.

Čista izmišljotina. Ciklon Xaver 5. in 6. decembra s trajnimi vetrovi prek 100km/h in sunki do 170km/h je bil najhujši odkar na severu Evrope stoji več vetrnih elektrarn. Vetrnice niso stale in omrežje se ni sesedlo, ampak je delovalo tako kot mora.
Od 32GW nazivne moči vetrnic je bil v omrežju v nekem trenutku maksimum 26GW. Jasno je tudi to, da ima nemško omrežje rezerve še za najmanj 2x toliko vetrnic kot jih ima zdaj.

bluefish je 26. dec 2013 ob 14:12 izjavil:

dstr17_ je 26. dec 2013 ob 13:25 izjavil:

Zima pa še bolj.

Aja? Torej je bila letošnja zima (bolj odsotnost le te) napovedana že lani?

Insolacija se vnaprej ve, povprečni vetrni pogoji isto. To dvoje je važno za fotovoltaiko in vetrnice, temperature pa ne. Isto kot zaradi NEK lahko vnaprej kupiš elektriko iz tujine jo lahko tudi zaradi FV. Tu ni nobene razlike.

dstr17_ je 26. dec 2013 ob 17:21 izjavil:

jest10 je 26. dec 2013 ob 14:10 izjavil:

Ob nevihti je vedno slabo obsevanje

Ob nevihti tudi veternice ponavadi stojijo.
Ob burji pa sploh.

Čista izmišljotina. Ciklon Xaver 5. in 6. decembra s trajnimi vetrovi prek 100km/h in sunki do 170km/h je bil najhujši odkar na severu Evrope stoji več vetrnih elektrarn. Vetrnice niso stale in omrežje se ni sesedlo, ampak je delovalo tako kot mora.

Od 32GW nazivne moči vetrnic je bil v omrežju v nekem trenutku maksimum 26GW. Jasno je tudi to, da ima nemško omrežje rezerve še za najmanj 2x toliko vetrnic kot jih ima zdaj.

bluefish je 26. dec 2013 ob 14:12 izjavil:

dstr17_ je 26. dec 2013 ob 13:25 izjavil:

Zima pa še bolj.

Aja? Torej je bila letošnja zima (bolj odsotnost le te) napovedana že lani?

Insolacija se vnaprej ve, povprečni vetrni pogoji isto. To dvoje je važno za fotovoltaiko in vetrnice, temperature pa ne. Isto kot zaradi NEK lahko vnaprej kupiš elektriko iz tujine jo lahko tudi zaradi FV. Tu ni nobene razlike.

Kjer je bil veter najmočnejši, so veternice stale(Pri 25-30m/s se ustavijo in take hitrosti so povsem običajne za našo burjo). Omrežje se ni sesulo, ker so Nemci lepo kurili kolm.

Btw, kako lepo se vidi na slikci, kako je večino regulacije v omrežju izvedeno s termo viri.

Kjer je bil veter najmočnejši, so veternice stale

Velika večina očitno ni stala.

Pri 25-30m/s se ustavijo in take hitrosti so povsem običajne za našo burjo

Odvisno od modela. Enercon (Dolenja vas) ima hitrost za ustavljanje med 28-34m/s. http://www.enercon.de/en-en/63.htm

Sicer pa en sunek s 30m/s vetrnice še ne bo ustavil (ustavi se glede na povprečno hitrost). Tako da veliko večino časa tudi na območjih z burjo deluje povsem normalno. Primer Škotske in VB je tudi zgovoren: tam vetrovi še bolj pogosto dosegajo še višje hitrosti, pa se vetrnice veliko večino časa dobro obnesejo.

Btw, kako lepo se vidi na slikci, kako je večino regulacije v omrežju izvedeno s termo viri.

Logično, ker drugih nimajo. Če bi imeli več ČHE in HE bi si pa s temi pomagali. Ampak te možnosti nimajo, zato pa delajo na drugih rešitvah.

jebiveter2 je 26. dec 2013 ob 18:51 izjavil:

dstr17_ je 26. dec 2013 ob 17:32 izjavil:

frudi je 26. dec 2013 ob 14:56 izjavil:

In brezveze omenjaš kogeneracijo, je itak že privzeta. Že sedaj se s pridom izkorišča v TE, lahko bi pa se jo pa tudi v JE.

Kogeneracija z večjim številom manjših lokaliziranih elektrarn na bioplin in biomaso je bolj učinkovita kot pa s centraliziranimi dinozavri, ki lahko ogrevajo samo eno naselje, ki je slučajno zraven njih.

Linke o subvencijah za fosilno industrijo si pa lahko ogledaš zgoraj.

Kar je laz.

Centralizirane elektrarne imajo vecjo ucinkovitost kakor katerikoli drugi postroj. Ravno zato se gradi tako velike objekte. Da imas izkoristek, ki ga manjsi nebi imeli.

Velika centralizirana elektrarna ne more ogrevati dva 100km oddaljena naselja, dve manjši pa jih lahko. In to desetkrat ceneje.

Velika centralizirana elektrarna ne more ogrevati dva 100km oddaljena naselja, dve manjši pa jih lahko. In to desetkrat ceneje.

Ja, jaz pa lahko recem da ena centralizirana lahko ogreva za 20x ceneje od 2h manjsih.

Ce vlecemo cifre iz riti ....

Sploh pa imas elektrarno za proizvodnjo el. energije, ne pa toplote in v tem primeru so vecji objekti boljsi.

Kar je irelevantno, če lahko ogreva le peščico.

In irelevantno, ker ne rabi ogrevati pescice.

Deset 50MW blokov na bioplin/biomaso lahko ogreva deset naselij, en TEŠ6 pa samo eno, ostalo energijo pa je prisiljen spustiti skozi dimnik. Manjše distribuirane enote so energetsko bolj učinkovite.

In stane vec kot 10x vec, s tem da ima nizje izkoristke.

Pa ne mi govorit o tem da bi elektrarne na kolm delal v blizini mest.

Lokalne enote za kogeneracijo so še dodatno opremili s toplotnimi črpalkami in hranilniki toplote, tako da v primeru viškov ali manjka vetra energija nikoli ne gre v prazen nič.

Pri 2x ni ceni stroma se lahko gres take neumnosti, ja.

WaterBoy je 27. dec 2013 ob 14:43 izjavil:

Teš ogreva Šoštanj, Florjan, Topolšico, Lokovico, Velenje pa v šoštanju je tako narejeno da ne vem kateri blok laufa samo za toplovod (če se prav spominjam da 4)

Če bi namesto centraliziranih dinozavrov zgradili več manjših elektrarn na biomaso/bioplin pa bi ogrevali Koper, Postojno, Kranj, Domžale, Celje, Maribor in Mursko Soboto, kar bi bilo energetsko bistveno bolj učinkovito kot pa tiste tri vasice zraven dinozavra v šaleški dolini.

frudi je 26. dec 2013 ob 19:33 izjavil:

Sem se pa tudi narežal, ko sem na teh linkih bral o nekaterih eksternalijah... kot recimo škoda na cestah zaradi prevoza vode, potrebne za fracking (bi ob tem s prstom pokazal na solarne termalne elektrarne, ki za obratovanje sredi puščav porabijo ogromne količine vode), zvišanje potrebe po javnih storitvah (klici na 911 ipd.) v okrožjih, kjer se izvaja fracking (hej, mogoče pa tole lahko štejemo med dodatna delovna mesta, ki jih fracking omogoča?!) in podobne neumnosti.

Tvoj problem, če zanikaš da subvencije in eksternalije obstajajo. Npr. vračanje trošarin avtoprevoznikom, oprostilo davkov, onesnaženje zraka, toplogredni izpusti.. Te masivne subvencije fosilnim gorivom so popolnoma nepotrebne in delajo samo škodo.

Me zanima, če bi domen_ zapisal nanj okoljsko škodo na račun pridelave in procesiranja silicija in redkih zemelj za panele in veternice

Vsak vir energije ima določen vpliv na okolje, ampak nekateri večji drugi pa manjši. OVE rabijo najmanj nevarnih materialov, najmanj vode in nimajo nobenih toplogrednih izpustov, zato so najbolj sprejemljivi. Poleg tega so tudi najcenejši in dajo največ delovnih mest, kar je samo še dodaten razlog, da so prva izbira.

Ni problema, NEK2 lahko ogreva vse do Lj

12 stvari o nemškem prehodu na obnovljive vire:

1. It’s all about wind and solar! Veter in Sonce imata dovolj potenciala in sta cenovno učinkovita, drugi viri pa imajo omejen potencial ali pa so še v fazi razvoja (valovi, plimovanje,..). Celotna zgodba o nemškem energijskem prehodu se odvija okrog vetra in Sonca in njunih karakteristik.
2. Pasovne elektrarne v celoti izginejo. Nihanje vetra in Sonca terja hitro odzivne in prilagodljive pomožne vire, kar pasovne elektrarne niso. Poleg hitro odzivnih pomožnih virov pa je velik potencial za fleksibilnost tudi na strani porabe.

3. Fleksibilnosti je več kot dovolj, samo trenutno ni ovrednotena. Že obstoječe kapacitete, kapacitete za kogeneracijo in potencial na strani porabe je močno neizkoriščen. Ovira za boljšo izkoriščenost pa ni na strani tehnologije ali cene, ampak na strani primernih spodbud.

4. Omrežje je cenejše kot shranjevanje energije. Na večjih območjih so nihanja manjša in boljše omrežje je cenejše kot pa shranjevanje (tudi na lokalni ravni). Shranjevanje energije postane nujno šele ko delež OVE naraste prek 70%.

5. Zagotavljanje zanesljivosti oskrbe je poceni. Letno je manj kot 200ur takšne špice odjema, ko ni niti Sonca niti vetra. Zanesljivost v tem času lahko na poceni način zagotavljajo plinske elektrarne, ki bi znesle med 35-70mio na GW moči na leto. Če se v tem času zmanjša porabo ali uporabi odslužene kapacitete pa je strošek še manjši.
6. Integracija sektorja za toploto je smiselna. Poraba energije za toploto je 2x večja kot poraba elektrike in toploto je lažje shranjevati kot elektriko. Kogeneracija, odzivne toplotne črpalke in hranilniki toplote so ključna vez z proizvodnjo električne energije in omogočajo veliko fleksibilnosti. Dolgoročno bo proizvodnja bioplina prek elektrolize še bolj povezala ta dva sektorja.

7. Današnji trg je narejen za trgovanje kWh in ne zagotavlja stabilnosti sistema. Več kot je Sonca in vetra, bolj so tiste elektrarne, ki obratujejo manj časa, ampak zagotavljajo stabilnost, potisnjene na rob.

8. Z današnjim sistemom trgovanja z električno energijo vetra in Sonca ni možno financirati. Ker veter in Sonce nimata stroškov goriva, vedno ko se pojavita znižata ceno energije močno pod povprečje in s tem uničujeta svoje lastno finančno stanje. Visoka cena CO2 kuponov tega efekta ne spremeni.
9. Potrebna so drugačna pravila na področju trgovanja z električno energijo. Nov trg mora prinašati prihodke na dva različna načina: za proizvedeno energijo in za storitve za stabilnost omrežja.

10. Nov trg za električno energijo mora aktivno vključevati tudi stran porabe. Neizkoriščenega potenciala na strani aktivnega upravljanja porabe je zelo veliko.
11. Nov trg mora biti narejen z mislijo na širši evropski kontekst. Na večjem območju so nihanja vetra in Sonca bistveno manjša, Skandinavija in Alpe ponujajo velik potencial za ČHE in s tem se učinkovitost sistema bistveno izboljša.

12. Energetska učinkovitost ima velik neizkoriščen potencial in mora biti obvezen sestavni del energijskega prehoda.

http://www.agora-energiewende.org/filea...

Rainer Baake, ki je vodil ekipo Agora ko so pisali ta dokument, je zdaj podsekretar v novi nemški vladi, tako da to so verjetno smernice kamor bo Nemčija šla.

Domen je pozabil, ne prvič, na eno zelo pomembno stvar in sicer na to, da je prenos energije sem in tja za velike razdalje pravzaprav precej omejen in tudi ni ravno zastonj. V Nemčiji to že predstavlja kar velik problem. Kar vprašajte kakšnega nemškega distributerja, koliko so njihovi daljnovodi obremenjeni?

7% delež PV v Italiji v 2013:

Early data for 2013 electricity demand released by Terna, Italy’s electrical transmission system operator, indicates that 7% of electricity produced in Italy was generated through PV last year.

http://www.pv-tech.org/news/italys_pv_g...

In 26% veter+Sonce v Španiji:
21.1% veter
PV 3.1% in termalne 1.8%

Red Eléctrica de España (REE) released a preliminary report on the country's power system late last month, revealing that for "the first time ever, [wind power] contributed most to the annual electricity demand coverage". According to the figures, wind turbines met 21.1% of electricity demand on the Spanish peninsular, narrowly beating the region's fleet of nuclear reactors, which provided 21% of power.

http://www.theguardian.com/environment/...

Integracija do 30% vetra in Sonca očitno ni problem tudi v že obstoječih omrežjih.

Skupaj z drugimi viri lahko pride zelo visoko, npr. v prvem četrtletju na Portugalskem so bili zelo ugodni pogoji in sta veter in hidro proizvedla okrog 70% vse elektrike.

Nove baterije za obnovljive vire:

http://www.seas.harvard.edu/news/2014/0...

Nove baterije? Kje lahko kupim?
Aja, ne morem.
Ko bo zadeva dejansko dosegljiva, bo vredna novice. Če bo cenovno konkurenčna.

Neuporabne stvari so neuporabne tudi za tiste, ki jih znajo uporabljati.

Shranjevanje energije kemično je potraten proces, sproščanje energije kemično pa enako potraten.

Poznamo vodne hranilnike ki so nekajkrat boljši zalogovniki in se ne starajo.

ČE bo tole res bo mogoče zanimivo za električna vozila - iztočiš staro in natočiš novo tekočino pa gasa dalje.
Sicer pa take baterije niso nič novega

dstr17_ je 12. jan 2014 ob 18:16 izjavil:

Flow baterije se ne starajo in imajo minimalne izgube (manjše kot vodni hranilniki).

Izgube imajo enake kakor vse baterije.

Potrebne so črpalke in potrebno jih je polniti in prazniti.

Starajo pa se katalizatorji kot tudi medij.

Tukaj še ena negativna novica iz Nemčije
Orf: Presse ruft ,,Ende eines Gurus" aus (Prokon Insolvenz) oz Reuters: German wind parks group Prokon files for insolvency

* Prokon had raised 1.4 bln euros from retail investors
* Warned last week of potential insolvency
* Prokon operates 50 wind parks in Germany and Poland

Ta članek ni nič drugega kot čisto nakladanje.

Članek našteva preprosta in splošno znana dejstva, ki smo jih tudi tukaj že ničkolikokrat navedli. Ampak ti raje tiščiš glavo v pesek.

1. Cene električne energije so pred prehodom na OVE rasle popolnoma enako kot rastejo danes.

A da so se torej računi za električno energijo podvojili vsakih 10 let, kot so se od začetka uvajanja OVE? A res? Vir, prosim.

2. Prispevek za OVE v Nemčiji je v primerjavi z drugimi izdatki gospodinjstev (npr. gorivo) mikroskopsko majhen.

Delež energije iz OVE je pa v primerjavi s celotno porabo energije še precej manjši. Torej, za zanemarljiv učinek plačujejo nesorazmerno preveč.
Sicer je pa tvoj argument debilen. Kot če bi pri nas vsakemu odjemalcu elektrike navili račun za 1000 € letno z argumentom, da po drugi strani za ogrevanje itak porabijo še parkrat toliko in se zato nimajo kaj pritoževati. Idiotizem.

3. OVE v Nemčiji zagotavljajo stotisoče delovnih mest in so prvič po več kot desetletju znižali cene elektrike na borzi, od česar imajo energetsko intenzivne panoge (ki so oproščene plačevanje prispevka) velikanske koristi. Firme iz sosednjih držav se drenjajo za nizke cene energije v Nemčiji.

Nemški davkoplačevalci pa to "poceni" nemško elektriko plačujejo skozi nos, 20+ miljard € letno.

4. Delež premoga v Nemčiji ostaja konstanten, OVE v največji meri nadomeščajo jedrske elektrarne.

Oboje kolosalni neumnosti, ki samo kažeta, kako neverjetno debilno so se Nemci lotili zadeve.

5. Subvencije za OVE so majhne in transparentne, subvencije za fosilna goriva in jedrsko energijo pa so bistveno večje in netransparentne. To je osnovni razlog da se tolče po OVE in v isti sapi z lopato meče denar v dimnike konvencionalnih elektrarn.

Seveda, plačevati 20+ miljard € letno za desetkrat manj vredno količino elektrike je drobiž . Kurac pa takšna "učinkovitost" in "transparentnost".

Članek je navadno nakladanje tako kot vsesplošno mlatenje čez OVE za katerega se jedrski fanatiki čutijo poklicane in mislijo da je njihova glavna naloga.

Ko se dejstva ne skladajo s tvojimi blodnjami, je treba dejstva spremeniti, a ne?

To je gibanje cene elektrike za gospodinjstva v Nemčiji:

Kot sem rekel, in to je direktno iz tvojega grafa, med 200 in 2012 je šla cena gor za skoraj 100%. Torej, hočem dokaze, da se je isto dogajalo tudi pred tem, praktično podvojitev cene vsakih ~10 let. To si namreč trdil prej:
Cene električne energije so pred prehodom na OVE rasle popolnoma enako kot rastejo danes.

Seveda pa obstaja ena "manjša" razlika: glavni del dviga zaradi prispevka za OVE je že mimo. Višine zagotovljenega odkupa so že tako nizko, da praktično ne vplivajo več na višanje cene elektrike. Po letu 2020 pa se začnejo iztekati prve pogodbe za zagotovljen odkup in od takrat dalje bo prispevek samo padal.

Tudi če do 2020 prispevki več ne narastejo (hahaha) in nato začnejo padati, neverjetno, s kakšno lahkoto pometaš pod preprogo par 100 miljard €. Jasno, ko pa € niso tvoji. Kako že gre tisto o opletanju po koprivah s tujim kurcem?

Debilen je kvečjemu tvoj argument. Subvencioniranje OVE je namenjeno pospeševanju razvoja, ne pa subvencioniranju tržnega deleža. To da bi se moralo vire subvencionirati glede na tržni delež je idiotizem brez primere.

Ne, debilno je ignorirati neracionalne stroške z argumentom, da se za nekaj druga (racionalno) nameni še več denarja - to namreč pomeni tvoje bluzenje, kako da se Nemci nimajo kaj buniti nad 1000€ dodatnih letnih stroškov za "zeleno" elektriko, ker je to precej manj, kot porabijo za gorivo. Enako bi lahko recimo nabili 100% takse na električne avte in to upravičili, češ da so še vedno cenejši od nepremičnin. Kje je tu logika?
In spet povsem po svoje definiraš pojme, recimo čemu so namenjene subvencije in čemu ne. Veš zakaj taki argumenti smrdijo do neba? Ker jih sproti vlačiš iz riti.

Bolje da niti ne začnemo o tem koliko plačujejo za posledice premoga in čiščenje jedrske nesnage.

Ja, polovica Nemčije je radioaktivna pušča od vse te njihove jedrske nesnage. Še dobro, da so se odločili pravočano zapreti svoje nuklearke, sicer bi kmalu imeli tako katastrofalno jedrsko onesnaženje, kot Francija...

Kot sem rekel, in to je direktno iz tvojega grafa, med 200 in 2012 je šla cena gor za skoraj 100%.

Iz grafa je jasno razvidno, da je za večji del dviga cen krivo višanje cen konvencionalnih virov in da v zadnjih letih, v katerih je dvig prišel večinoma od prispevka za OVE, to višanje ni bilo nič drugačno kakor tisto prej. Kazanje s prstom na OVE, ki so v začetku razvoja potrebovali podporne mehanizme, in zatiskanje oči pred višanjem cen iz konvencionalnih virov je navadna hinavščina. Kogar skrbi višanje cen bo izpostavil tudi višanje cen konvencionalnih virov, ampak pri jedrskih fanatikih je to nepomembno, ker njihova agenda je samo mlatenje čez OVE in nič drugega.

Ne, debilno je ignorirati neracionalne stroške z argumentom, da se za nekaj druga (racionalno) nameni še več denarja

Argument je popolnoma na mestu, ker potenciala za varčevanje v družinskem proračunu je pri drugih stroških bistveno več kot pri teh nekaj dodatnih evrih za elektriko. V primerjavi s tem koliko so se podražili plin, kurilno olje in bencin je prispevek za OVE mikroskopsko majhen. Kogar skrbi energetska revščina naj se raje ozre po stroških za ogrevanje in transport. Ampak jedrski fanatiki to seveda ignorirajo, ker jih energetska revščina v resnici ne zanima. Na agendi imajo samo mlatenje čez OVE in nič drugega.

Ja, polovica Nemčije je radioaktivna pušča od vse te njihove jedrske nesnage.

Ja, v resnici je. Po celi Evropi so še danes ostanki od Černobila (pa še od kakšne druge nesreče) in še dolgo bodo.

25 years after the catastrophe

"In certain regions of Germany, Austria, Italy, Sweden, Finland, Lithuania and Poland, wild game (including boar and deer), wild mushrooms, berries and carnivorous fish from lakes reach levels of several thousand Bq per kg of caesium-137", while "in Germany, caesium-137 levels in wild boar muscle reached 40,000 Bq/kg. The average level is 6,800 Bq/kg, more than ten times the EU limit of 600 Bq/kg"
Effects of the Chernobyl disaster @ Wikipedia

Posledice obstajajo in se kopičijo v prehranjevalni verigi (bioakumulacija). Isto kot težke kovine, živo srebro, itd. Z vsako novo nesrečo in z vsakim novim uhajanjem radioaktivnih odpadkov v okolje je tega vedno več.

In to še ni niti začetek stroškov, to je šele kategorija "butasto svinjanje pred svojim pragom". Za vse praktične namene je to nepopravljiva škoda. Stroški se pojavijo šele takrat, ko sploh lahko kaj narediš: razgradnja reaktorja in tisočletno hranjenje odpadkov. Te stroški se gibljejo v stotinah milijonov in milijardah. Najlažje je seveda poklicati davkoplačevalce na pomoč, ali pa problem preložiti na druge generacije in druge ljudi. Ampak to seveda jedrskih fanatikov ne zanima, so gluhi in nemi za to. Nemcem je popolnoma jasno zakaj zapirajo reaktorje, drugje smo pa malce bolj počasni pri dojemanju.

Seveda so nevarne - to je tehnologija razvita pred 60 leti. A gre kdo delat NCAP test s fičotom ki ima rezervoar bencina spredaj zraven akumulatorja? Brez airbagov in podobnega? Ampak ekofašistom je to nemogoče razložiti...

dstr17_ je 25. jan 2014 ob 12:53 izjavil:

jest10 je 25. jan 2014 ob 09:27 izjavil:

Nemške težave z obnovljivimi energetskimi viri
klik

Ta članek ni nič drugega kot čisto nakladanje.
1. Cene električne energije so pred prehodom na OVE rasle popolnoma enako kot rastejo danes.
2. Prispevek za OVE v Nemčiji je v primerjavi z drugimi izdatki gospodinjstev (npr. gorivo) mikroskopsko majhen.
3. OVE v Nemčiji zagotavljajo stotisoče delovnih mest in so prvič po več kot desetletju znižali cene elektrike na borzi, od česar imajo energetsko intenzivne panoge (ki so oproščene plačevanje prispevka) velikanske koristi. Firme iz sosednjih držav se drenjajo za nizke cene energije v Nemčiji.
4. Delež premoga v Nemčiji ostaja konstanten, OVE v največji meri nadomeščajo jedrske elektrarne.
5. Subvencije za OVE so majhne in transparentne, subvencije za fosilna goriva in jedrsko energijo pa so bistveno večje in netransparentne. To je osnovni razlog da se tolče po OVE in v isti sapi z lopato meče denar v dimnike konvencionalnih elektrarn.

Uf kakšno nakladanje - če dejstva ne ustrezajo teoriji, toliko slabše za dejstva.
Sem kakšno leto ali dve nazaj (ne res se mi ne da iskati domnu na ljubo) kup člankov o firmah ki bežijo iz Nemčije zaradi predrage energije.
Ja energija je "poceni". Eno ali dve uri na dan. ko sije sonce in piha veter. Sploh ker razliko plačujejo VSI, le namesto ene je na papirčku druga postavka.