Zakaj so solarne elektrarne prava stvar

Nemci končno prihajajo k pameti...

http://www.energetika-net.com/vijesti/o...

http://www.energetika-net.com/vijesti/o...

Razlog:
http://www.energetika-net.com/vijesti/e...

Ja, bolje bi se bilo zanašati na zaledenele vetrnice in zasnežene panele, da bi bili sedaj vsi odjemalci brez elektrike, ne le desetina :P

Magic1 je 2. feb 2014 ob 17:13 izjavil:

dstr17_ je 2. feb 2014 ob 16:44 izjavil:

Nemci so pri pameti že nekaj časa in grejo samo v eno smer: delež OVE povečujejo in delež konvencionalnih virov zmanjšujejo.

Medtem pa vse lepote zastarelega centraliziranega energetskega sistema:

Brez elektrike 10 % odjemalcev. Prošnja za pomoč sosedam in EU-ju.

http://www.rtvslo.si/okolje/foto-brez-e...

Nemci niso prav nič zmanjšali konvencionalnih virov, so jih v bistvu še povačali (in to naših najljubših, ki so na premog). Razlika je samo ta, da le te delajo v prazno, ko je veter/sonce.

V resnici termoelektrarn niso povečali, ampak ostajajo na istem kot prej. Zapirajo nuklearke, nadomeščajo jih pa OVE.
Energy in Germany @ Wikipedia

Gavran je 2. feb 2014 ob 17:36 izjavil:

dstr17_ je 2. feb 2014 ob 16:44 izjavil:

Nemci so pri pameti že nekaj časa in grejo samo v eno smer: delež OVE povečujejo in delež konvencionalnih virov zmanjšujejo.

Medtem pa vse lepote zastarelega centraliziranega energetskega sistema:

Brez elektrike 10 % odjemalcev. Prošnja za pomoč sosedam in EU-ju.

http://www.rtvslo.si/okolje/foto-brez-e...

Ja znano je da moduli proizvajajo največ ko so pokriti s snegom in ledom in je vreme oblačno...

http://pv.fe.uni-lj.si/FELJ.aspx

Proizvodnja danes je zelo predvidljiva - točno NIČ, NADA, NULA...... lepota panelov v vsej veličini...

Samo slovenski strokovnjaki pričakujejo da bodo paneli pod snegom proizvajali elektriko. Vsem drugim je jasno, da se za take primere uporabi druge vire: veter, bioplin, biomaso, itd.

frudi je 2. feb 2014 ob 18:25 izjavil:

Po domače, ne samo, da je OVE treba predimenzionirati zaradi njihove nestalnosti, še dodatno jih je treba predimenzionirati za pokrivanje rednih dolgotrajnih izpadov drugih tipov OVE. Če bi recimo želeli kako tretjino elektrike čez celo leto dobiti iz sončne energije in tretjino iz vetra, bi rabili... hm, kakih 8 GW_P panelov in kakih 5 GW_P vetrnic, nekaj takega. Da bi eni pokrivali še izpade drugih. In pa hkrati bi morali zajeziti lep del alpskih dolin in postaviti par ducat črpalnih elektrarn.
Pa pustimo ob strani, da sploh ni toliko vetrnega potenciala pri nas, še za to tretjino ne, kaj šele za pokrivanje izpadov Sonca.

Sej bi se človek smejal, ker je tole naravnost smešno, če ne bi nekateri fanatiki tega dejansko zagovarjali kot poceni in praktično rešitev

Španci so v že obstoječ sistem integrirali 21% vetra in 5% Sonca, torej se da.

Shranjevanje energije postane pomembno šele pri visokih deležih OVE in še zelo daleč smo od tega.

To, da je sistem OVE najcenejša izbira pa je jasno vsakemu, ki si pogleda kakšne so cene in kam se gibljejo.

Španci imajo malo več vetra in sonca, kot mi.

Kar ne pomeni, da ne moremo izkoristiti tega, ki je na voljo.

Sonca je sicer dovolj povsod.

Pri nas nimamo kaj praskati z znatnim deležem sonca in/ali vetra, če ne poskrbimo za shranjevanje energije in ustrezne nadomestne kapacitete.

1TWh vetra in 1TWh Sonca se lahko izkoristi brez shranjevanja energije samo z uporabo že obstoječega sistema. Pač ne kuriš premoga kadar ti ni treba.

Sicer bomo med zimami sosede fehtali za kaj več, kot samo agregate za 10% odjemalcev.

Beri:

27/11/2013
Nenačrtovana zaustavitev NEK
30/8/2013
Nenačrtovana zaustavitev TET 4
18/3/2013
Nenačrtovana zaustavitev TEŠ 4
4/3/2013
Nenačrtovana zaustavitev NEK
28/2/2013
Nenačrtovana zaustavitev TET 4
26/2/2013
Nenačrtovana zaustavitev TET 4
26/2/2013
Nenačrtovana zaustavitev TEŠ 4
26/2/2013
Nenačrtovana zaustavitev NEK
22/2/2013
Nenačrtovana zaustavitev TEŠ 4
11/2/2013
Nenačrtovana zaustavitev TEŠ 4
29/1/2013
Nenačrtovana zaustavitev TEŠ 4
25/1/2013
Nenačrtovana zaustavitev TET 4

Toliko o zanesljivosti konvencionalnih elektrarn in toliko o tem, da nam ni treba fehtati sosedov.

Za razliko od konvencionalnih elektrarn je variabilnost vetra in Sonca napovedljiva. Točno se ve kdaj bo primankljaj in na to se lahko vnaprej pripravi.

V tujini stare bloke elektrarn na premog preurejajo na biomaso, bioplin (vseh vrst) pa priklapljajo na že obstoječe plinovodno omrežje in ga uporabljajo povsod kjer se plin uporablja. Greznici v slovenski energetiki kaj takega seveda ne pade na pamet.

O ceni OVE je pa jasno vsakemu ja, kar vprašaj nemško vlado in podjetja, imaš linke ravno par odgovorov nazaj...

Z novo vlado so cilje spremenili iz 35% elektrike do 2020 na 45-55% energije iz OVE do 2030. Nobenega resnega znaka ni, da bo pri nemškem prehodu na OVE prišlo do spremembe v kakršnokoli drugo smer kot je ta po kateri grejo že nekaj časa.

dstr17_ je 2. feb 2014 ob 19:10 izjavil:

Nobenega resnega znaka ni, da bo pri nemškem prehodu na OVE prišlo do spremembe v kakršnokoli drugo smer kot je ta po kateri grejo že nekaj časa.

The government predicts that the renewable energy surcharge added to every consumer's electricity bill will increase from 5.3 cents today to between 6.2 and 6.5 cents per kilowatt hour -- a 20-percent price hike.

German consumers already pay the highest electricity prices in Europe. But because the government is failing to get the costs of its new energy policy under control, rising prices are already on the horizon. Electricity is becoming a luxury good in Germany, and one of the country's most important future-oriented projects is acutely at risk.

For society as a whole, the costs have reached levels comparable only to the euro-zone bailouts. This year, German consumers will be forced to pay €20 billion ($26 billion) for electricity from solar, wind and biogas plants -- electricity with a market price of just over €3 billion. Even the figure of €20 billion is disputable if you include all the unintended costs and collateral damage associated with the project. Solar panels and wind turbines at times generate huge amounts of electricity, and sometimes none at all. Depending on the weather and the time of day, the country can face absurd states of energy surplus or deficit.

http://www.spiegel.de/international/ger...

Kaj se "lahko" naredi, nima veze, kar je pomembno je, koliko je to racionalno in drago.

Je ceneje kot katerikoli drug vir, manj obremenjuje okolje kot katerikoli drug vir in prinaša bistveno manj problemov kot katerikoli drug vir.

Jupi, celih 15% električne oz. ~3% vse pri nas porabljene energije. Pljunek v morje, ki se bo na zmanjšanju emisij CO2 poznal za en mišji prdec. Pa še ta nikakršen učinek bomo drago preplačali.

Če se delež premoga zmanjša iz 40% na 25% je to čisto dober začetek. V resnici pa se lahko s kombinacijo različnih virov in pametnega omrežja naredi še precej več kot to.

Tole neumnost ponavljaš že celo temo, ne glede na to, kolikokrat dobiš argumente proti njej. Ko bomo cele zime zmrzovali v temi, nam bo bolj slaba tolažba, da smo vnaprej vedeli, da dva meseca ne bo elektrike.
Tega, da se občasnih in kratkotrajnih izpadov TE in NE ne da primerjati z urnimi, dnevnimi in tedenskimi nestabilnostmi vetra in Sonca pa je itak škoda izgubljati besed, ker tebi to gre pri enem ušesu noter in drugem ven. Pač po principu ignoriranja dejstev, ki se ne skladajo s pravljicami.

Ne smeši se. NEK stoji vsako leto najmanj 1 mesec, TE pa tudi. Izpadi pa res niso primerljivi: variabilnost Sonca in vetra je napovedljiva, izpadi NEK in TE pa udarijo kot strela z jasnega.

To, da bomo cele zime zmrzovali v temi pa je bedarija. Imaš kristalno jasno zglede iz Nemčije in Danske, ki sta bolj severno od nas, pa se nič takega ne dogaja (niti se ni zgodilo tudi ob tako hudem neurju kot je bil orkan Xaver decembra). Za razliko od teh držav pa pri nas v tem trenutku dejansko je 10% ljudi brez elektrike sredi zime, po zaslugi zastarelega sistema centraliziranih dinozavrov.

Bomo videli, koliko bo ostalo od teh pravljic, ko po napovedih usahnejo subvencije za OVE in se le-te nasprotno celo obremeni z dodatnimi dajatvami.

Subvencije so že močno zmanjšali pa so v 2013 kljub temu postavili 3.5GW fotovoltaike in 2.5GW vetra. Fotovoltaike je pol manj kot prej, ampak kljub temu znotraj začrtane poti (prej je bila v bistvu močno nad začrtano potjo), veter pa raste isto kot prej. Realnost ni na strani tistih, ki se čutijo poklicane da mlatijo čez OVE.

V resnici nobena od teh točk ne drži.

Vse navedene točke držijo kot pribite. Če postavljaš novo elektrarno so OVE najcenejši možni vir in imajo najmanjši vpliv na okolje od katerekoli druge alternative. Poleg tega pa zagotavljajo bistveno več delovnih mest.

Lol, a ti resno primerjaš leta vnaprej znan urnik rednih remontov NEK s tem

Beri še enkrat:

27/11/2013
Nenačrtovana zaustavitev NEK
30/8/2013
Nenačrtovana zaustavitev TET 4
18/3/2013
Nenačrtovana zaustavitev TEŠ 4
4/3/2013
Nenačrtovana zaustavitev NEK
28/2/2013
Nenačrtovana zaustavitev TET 4
26/2/2013
Nenačrtovana zaustavitev TET 4
26/2/2013
Nenačrtovana zaustavitev TEŠ 4
26/2/2013
Nenačrtovana zaustavitev NEK
22/2/2013
Nenačrtovana zaustavitev TEŠ 4
11/2/2013
Nenačrtovana zaustavitev TEŠ 4
29/1/2013
Nenačrtovana zaustavitev TEŠ 4
25/1/2013
Nenačrtovana zaustavitev TET 4

za sonce in veter iz ure v uro vnaprej ne moreš napovedati, koliko točno ju bo na voljo?

To je navadna bedarija. Sončni in vetrni pogoji se dajo vnaprej napovedati in nemci (pa še kdo drug) to tudi uspešno počnejo:
http://www.transparency.eex.com/de/

Načrtovana in dejanska proizvodnja iz Sonca in vetra se praktično celo leto povsem ujema z napovedmi, odstopanja pa so manjša kot pa čisto običajna odstopanja zaradi porabe, torej obvladljiva brez problema.

a je tebi približno jasno, zakaj so pri nas trenutno izpadi elektrike? Nima veze, kakšna elektrarna proizvaja elektriko, če se ti zaledenelo drevje poruši na daljnovode.

Seveda ima veze: če elektriko proizvajaš na drugem koncu države imaš vmes cel kup daljnovodov, ki se lahko porušijo (kar se je tudi zgodilo). Če pa jo proizvajaš lokalno pa je omrežje bistveno bolj odporno na takšne vremenske ujme.

In tu ti vetrnice in sončne elektrarne prav nič ne pomagajo. Še več, obojne v takšnem ledu in snegu sploh ne bi proizvajale elektrike, torej bi imelo izpade še precej več, kot le 10% odjemalcev.

Vetrnice bi delovale toliko kolikor je vetra, bioplin in biomasa pa bi delovala normalno. Razpršena lokalna proizvodnja je bistveno bolj odporna na takšne vremenske razmere kot pa centralizirani dinozavri.

Danska in Nemčija pa seveda imata dovolj ostalih kapacitet, da nadomestita izpad vetra in sonca v ekstremnih primerih.

Natanko to: v že obstoječem sistemu se da veliko narediti. V prihodnosti pa bodo za takšna obdobja namesto premoga in zemeljskega plina uporabljali bioplin, biomaso in shranjevanje.

Vse navedene točke držijo kot pribite. Če postavljaš novo elektrarno so OVE najcenejši možni vir in imajo najmanjši vpliv na okolje od katerekoli druge alternative. Poleg tega pa zagotavljajo bistveno več delovnih mest.

A ti res ni jasno niti to, da to dvoje ne gre skupaj?

Kar se tiče cene - že samo postavitev panelov za sončno elektrarno, ki bi nadomestila NEK, bi stala nekje 5-10 miljard €. Kje so šele nadgradnje omrežja, izgradnje ČEH, dodatni paneli zaradi izgub slednjih, itd. In če upoštevaš okoljsko škodo zaradi tako masovne postavitve panelov ali vetrnic in spremljajočih ČHE, se zruši tudi mit o majhnem vplivu na okolje.

Beri še enkrat:

Potem pa nehaj v isti sapi omenjati remontov NEK in napovedljivosti OVE. Sicer pa edina stvar, ki jo je treba razbrati iz te tvoje tabele je, da bi bilo treba zamenjati zastareli TEŠ4. Točno temu je sicer namenjen TEŠ 6...

To je navadna bedarija. Sončni in vetrni pogoji se dajo vnaprej napovedati in nemci (pa še kdo drug) to tudi uspešno počnejo:

Verjetno zaradi zanesljivih napovedi Nemcem naraščajo nepričakovani izpadi in odškodnine porabnikom zaradi pomanjkanja elektrike.
Glede grafa pa - lol, vidi se odstopanja od napovedi tudi do par GW, in to je na urni skali! Kaj je šele ob dnevih z bolj spremenljivim vremenom...

Seveda ima veze: če elektriko proizvajaš na drugem koncu države imaš vmes cel kup daljnovodov, ki se lahko porušijo (kar se je tudi zgodilo). Če pa jo proizvajaš lokalno pa je omrežje bistveno bolj odporno na takšne vremenske ujme.

In kje boš ti lokalno proizvajal sončno in vetrno elektriko? V megleni in brezvetrni Ljubljani? Pozabi, tudi sončne in vetrne elektrarne se bi gradilo centralizirano, tam kjer so ustrezni pogoji zanje.

No, je pa res, da bi za panele in vetrnice morali posekati kar nekaj gozda, to v resnici bi zmanjšalo verjetnost, da polomljeno drevje polomi daljnovode

Vetrnice bi delovale toliko kolikor je vetra, bioplin in biomasa pa bi delovala normalno. Razpršena lokalna proizvodnja je bistveno bolj odporna na takšne vremenske razmere kot pa centralizirani dinozavri.

Vetrnice bi v mrazu in ledu ustavili, da se ne bi poškodovale. Če jih ne bi led že kar sam ustavil. Bioplina in biomase pa itak ni niti približno dovolj. Pa njihovi daljnovodi niso nič manj ranljivi na žled.

Človek, ne nakladaj. Vsaj preberi si link zgoraj, je napisano zelo preprosto, kakšne so težave, še hujše pa cena OVE. Stvar je katastrofalno slaba.

http://m.spiegel.de/international/germa...

Seveda gre.

*sigh*
Govorim o nekompatibilnosti nižje cene in drastično višjega števila delovnih mest. Slednja namreč stanejo, torej več delovnih mest pomeni višjo ceno elektrike.

Izmišljotina. Od NEK dobimo okrog 2.7TWh letno, torej bi rabil okrog 2.5GW fotovoltaike, kar bi po današnjih cenah stalo okrog 3-4 milijarde. Seveda potem ne bi imel nobenih stroškov goriva in minimalno vzdrževanje, za razliko od centraliziranih dinozavrov.

Govorim o celem NEK, torej vključno z elektriko, ki jo pošiljamo Hrvaški. V naših razmerah za njeno nadomestilo rabimo 5.5 do 6 GW panelov, plus verjetno še nekaj dodatne rezerve zaradi nestabilnosti (smo ravno prej govorili o tem). Pa smo pri 10 miljardah brez problema. Za to ceno bi dobili ne en, ampak dva 1 GW jedrska bloka.

Glede vzdrževanja se pa že enkrat odloči, ali je poceni, ali pa zahteva veliko število delovnih mest? Oboje ne gre skupaj.

In če dodamo stroške ČHE, njihovega vzdrževanja, nadgradnje omrežja itd., se slika za sonce le še poslabša.

Zato pa gradiš kombinacijo večih virov, da se pokrijejo v različnih obdobjih.

Le da pri nas ni drugih OVE, ki bi nadomestili sonce. Vetra in biomase je za par TWh letno, ob tem da veter itak pestijo isti problemi z nestabilnostjo, kot sonce, torej tudi veter rabi shranjevanje energije.

Okoljska škoda OVE je najmanjša od vseh virov energije. Nobenih izpustov CO2 in najmanj nevarnih snovi.

Ja, nobenih škodljivih okoljskih vplivov... razen recimo uničenih 100 km² naravnega okolja za sončno elektrarno, ki bi nadomestila kapacitete enega NEK.

Še vedno ne razumeš: edino nihanje ki obstaja pri Soncu in vetru je nihanje zaradi variabilnosti. Pri centraliziranih dinozavrih pa poleg napovedanih remontov obstajajo še nenapovedani izpadi, ki so bistveno večji problem za omrežje in tudi denarno.

Poglej si output kake sončne elektrarne na nek spremenljiv dan, ko se po nebu podijo oblaki. Pa takrat pridi sem pametovat, kako ni problemov z nenapovedanimi in nepredvidenimi nihanji pri OVE. S tem, da so tu nihanja lahko za red velikosti večja, kot pri konvencionalnih virih, ker je panele in vetrnice treba toliko predimenzionirati. Izpad NEK lahko povzroči 670 MW izpada, par oblakov pred soncem pa v ekvivalentno močni sončni elektrarni 6 GW izpada. In to poljubnokrat na dan!

Podatki kažejo, da se izpadi nemškega omrežja zmanjšujejo.

Imaš višje gori članek o tem, kako kratka, delček sekunde dolga nihanja v zanesljivosti oskrbe vplivajo na nemška podjetja. Vključno s podatkom, kako tovrstna nihanja naraščajo skozi leta.

Čudno da na severu vsako zimo delujejo tako kot je treba.

Govorimo o trenutnih vremenskih razmerah pri nas, torej ledenem dežju in žledu. V takšnem vetrnice ne delujejo. Se pravi, če bi bili v teh dneh odvisni od vetra in sonca, bi bilo brez elektrike krepko več, kot le 10% odjemalcev.

Biomase in bioplina je povsem dovolj za tiste 2 tedna pozimi, ko ni Sonca in vetra. Bioplin se tako ali tako da pridelati v neomejenih količinah.

A, super, torej rabimo ŠE VEČ viška panelov plus za 1 GW bioplinarn. Po tvoji logiki bo to kvečjemu še dodatno pocenilo elektriko, a ne? lol...

In še bolj lol na tvoja dva tedna pozimi brez Sonca:

Ne se smešit no.

Vetra pa ni niti približno dovolj, da bi nadomestil izpad sonca.

V zgoraj linkanih člankih jasno piše (kar je tudi res), da vetrnice v mrzlih razmerah ne delujejo, in to že celo v ne tako mrzli Veliki britaniji.
Črpalne elektrarne se v Nemčiji čedalje manj splačajo in se zapirajo (beri zgoraj linkani članek), splačajo se edino termoelektrarne. V članku tudi lepo piše, kako vlada sili starejše termoelektrarne, da morajo delovati zaradi zagotavljanja stabilnosti omrežja in to kljub temu, da delež OVE ni niti blizu načrtovanemu čez nekaj let.
V glavnem - katastrofa. V skandinaviji pa tudi ni ravno veliko bolje, Danci plačujejo visoko ceno elektrike, ki jo potem kupuje Švedska pod ceno za svoje črpalne HE, Švedska pa načrtuje zmanjšanje deleža OVE.
Jao jao.

Očitno nisi sposoben razumeti, da strošek dela ljudi ni edini strošek.

A res? Koliko € zahteva tona premoga na uro? Kaj pa tona urana?

dstr17_ je 2. feb 2014 ob 18:38 izjavil:

frudi je 2. feb 2014 ob 18:25 izjavil:

Po domače, ne samo, da je OVE treba predimenzionirati zaradi njihove nestalnosti, še dodatno jih je treba predimenzionirati za pokrivanje rednih dolgotrajnih izpadov drugih tipov OVE. Če bi recimo želeli kako tretjino elektrike čez celo leto dobiti iz sončne energije in tretjino iz vetra, bi rabili... hm, kakih 8 GW_P panelov in kakih 5 GW_P vetrnic, nekaj takega. Da bi eni pokrivali še izpade drugih. In pa hkrati bi morali zajeziti lep del alpskih dolin in postaviti par ducat črpalnih elektrarn.
Pa pustimo ob strani, da sploh ni toliko vetrnega potenciala pri nas, še za to tretjino ne, kaj šele za pokrivanje izpadov Sonca.

Sej bi se človek smejal, ker je tole naravnost smešno, če ne bi nekateri fanatiki tega dejansko zagovarjali kot poceni in praktično rešitev

Španci so v že obstoječ sistem integrirali 21% vetra in 5% Sonca, torej se da.

Shranjevanje energije postane pomembno šele pri visokih deležih OVE in še zelo daleč smo od tega.

To, da je sistem OVE najcenejša izbira pa je jasno vsakemu, ki si pogleda kakšne so cene in kam se gibljejo.

Primer Špancev kaže, da je OVE drag hec

dstr17_ je 2. feb 2014 ob 23:52 izjavil:

Nikec3 je 2. feb 2014 ob 23:48 izjavil:

Očitno nisi sposoben razumeti, da strošek dela ljudi ni edini strošek.

A res? Koliko € zahteva tona premoga na uro? Kaj pa tona urana?

Uran in premog se uvaža, poleg tega so še stroški opreme, vzdrževanja, financiranja, zavarovanja, itd.

Smo že pozabili, da je strošek letnega vzdrževanja panelov 1% cene sončne elektrarne?
In to je samo vzdrževanje, če ne gre nič narobe.

še vedno ponavlja iste neumnosti... kot nekakšen troll :)
a tiste članke si prebral? na več straneh so, pa je res preprosto razloženo, celo zate!

A panele in vetrnice pa imamo domače izdelave, ali kako?

Panele imamo, vetrnice pa večji del lahko postavljajo domača podjetja. Sicer pa primerjaš hruške in jabolka: sončne in vetrne energije ni treba uvažati, za razliko od fosilnih goriv in urana.

Gori sem ti podal številke, koliko stane postavitev sončne elektrarne kapacitete NEK.

Dal si samo številke tako kot si jih ti predstavljaš, ne tako kot jih je smiselno graditi - kot kombinacijo različnih virov za različna obdobja. Da niti ne omenjam tega da imaš pri konvencionalnih virih še goro tekočih stroškov z gorivom in vzdrževanjem, ki jih nisi upošteval, pri OVE pa ne.

Tako da nehaj že enkrat ponavljati to debelo laž, kako so OVE elektrarne poceni.

To pravijo številke, če jih pa nekateri ne znate razvrstiti po velikosti pa to ni moj problem. 100€/MWh iz TEŠ6 > 90€/MWh iz fotovoltaike.

Glede subvencij pa - edino pravilno, fosilna goriva zagotavljajo ene 85% vse svetovne energije in brez njih bi v preteklosti in še danes kratkomalo pocrkale miljarde ljudi.

Čista bedarija. Če se ne bi fosilnih goriv masivno subvencioniralo že več kot stoletje bi lahko šli na druge vire s katerimi ni toliko problemov kot jih je s fosilnim gorivi.

A res, pri nas imamo razvito industrijo pridelovanja in predelovanja silicija ali ostalih materialov za sončne celice? Na takem nivoju, da lahko v par letih postavimo par GW kapacitete?

Bisol ima kapacitete za 100MW/letno.

V končni fazi je isti kurac, ali pošljemo v tujino miljarde za gorivo in jedrske reaktorje ali miljarde za panele in zrakomlate.

Ne ni, pri OVE bistveno več denarja ostane doma.

Ne, dal sem številke za eno samo elektrarno, ki bi sama po sebi pokrivala šele 40% naše porabe, torej bi bilo treba te dodatne vire za različna obdobja še vedno dodatno zgraditi. Pravzaprav bi v praksi rabili še več solarnih elektrarn od tega, kar sem naračunal.

Napisal si številke tako kot si jih ti predstavljaš. Ampak zanemarjaš stroške goriva, vzdrževanja, financiranja in razgradnje, ki so bistveno večji pri jedrski elektrarni kot pri OVE. Zaradi tega so OVE v končni fazi cenejši. Tega, da kombinacija različnih OVE v različnih obdobjih pokriva porabo pa še vedno ne razumeš.

Brez poceni energije iz fosilnih goriv bi sedaj imeli industrijo in življenjski standard na nivoju izpred kakšnih 100 ali več let.

Brez kamene dobe pa bi še danes bili na drevesih, pa to še ni argument da ostanemo v kameni dobi v nedogled. Kamene dobe je bilo nekoč konec in danes je konec fosilne dobe.

Številke so takšne, kot jih narekuje realnost. Kaj dosti pod cifro 10 miljard EUR za sončno zamenjavo NEK ne boš prišel

Še vedno ne razumeš da stroški pri nuklearki niso samo postavitev, ampak tudi stroški financiranja (največji del), razgradnje (1+ milijard/GW), goriva in vzdrževanja (10% celotne cene). Če dejansko vključiš vse stroške in izračunaš lastno ceno vidiš, da jedrske elektrarne v resnici niso poceni. Evropska komisija jih je ocenila na 65-110EUR/MWh, pa še celo pri tem se zamiži pred problemom radioaktivnih odpadkov.

Olkiluoto 3 je zrasel iz 3 milijard na 8.5 milijard samo za postavitev, s 4 letno zamudo (zaenkrat, ko sploh še ni končan). Flamanville 3 je zrasel iz 3.3 na 8.5 milijard samo za postavitev, načrtovana pa je 4 letna zamuda (zaenkrat).

V najboljšem primeru ko gre vse po načrtih (kar je pri takih projektih utopija) traja 10 let preden je jedrska elektrarna zgrajena in začne prodajati elektriko, in v vsem tem času je treba zagotoviti ogromne količine denarja za financiranje. Banke niso navdušene nad tem da se najprej izpostavljajo s takšnimi ogromnimi krediti in potem še čakajo 10 let preden se denar sploh začne vračati. Imajo boljše naložbe kot to in temu primerna je cena denarja. Niti sanja se ti ne kako visoka je cena financiranja in koliko jo zamude in nenačrtovani stroški, ki pri jedrskih elektrarnah niso čisto nič neobičajnega, še dodatno dvignejo.

Hinkley Point C ima zato že vnaprej zagotovljeno odkupno ceno 92funtov/MWh z zagotovljenim višanjem z inflacijo za naslednjih 35 let, drugače se projekta sploh ne bi lotili, ker je preveč rizičen. Obratovati pa bo začel šele leta 2023. In koliko bo takrat stala fotovoltaika, veter in baterije? Tako malo, da se nihče pri zdravi pameti ne bo oziral po jedrskih elektrarnah, ki so že danes v zatonu, potem bodo pa še bolj.

Jedrske elektrarne niso poceni in so rizična naložba, ki ima tudi če je vse v redu probleme s konkuriranjem drugim virom. Pa ni vedno vse v redu, čisto statistično se pojavljajo tudi nesreče katerih posledice in sanacija pade na davkoplačevalce, ker se nobena zavarovalnica noče izpostavljati takšnim rizičnim naložbam. Poleg seveda problema z odpadki, ki spet pade na davkoplačevalce in vse druge, ki s tem nimajo nič.

Ja, je res, da v cifrah še marsikaj ni upoštevano. Ampak to velja za obe strani. Recimo ni upoštevano niti to, da je življenjska doba ustrezno vzdrževane nuklearke dvakrat daljša od sončnih elektrarn. Ali pa da je na takšni skali potrebno poleg 100 km2 za samo elektrarno uničiti še nadaljne desetine km2 naravnega okolja za jezera ČHE, da je treba slednje zgraditi in vzdrževati, da je treba vsa potrebna zemljišča sploh najti in odkupiti, itd. In nenazadnje, da je treba plačati vseh tistih drastično več delovnih mest, ki so po tvojem potrebna za OVE.

To ni nič drugega kot kup zavajajočih izmišljotin. Veliko fotovoltaike se lahko postavi na strehe hiš, proizvodnih obratov,.. Poleg tega se s prostorskimi zahtevami močno pretirava: že pozidanih zemljišč je bistveno več kot jih bo pa kadarkoli potrebno za fotovoltaiko, tudi če bi hoteli pokriti 100% energije z njo. Tako da ko se bodo jedrski fanatiki začeli pritoževati nad cestami in parkirišči, potem se jih lahko resno vzame. Ampak to se ne bo zgodilo, ker jih posegi v okolje v resnici ne zanimajo, ampak imajo na agendi samo mlatenje čez OVE in nič drugega.

Ti še vedno ne razumeš, da vsi ostali viri OVE pri nas zbledijo proti Soncu in se bi v vsakem primeru morali primarno zanašati na le-tega.

Številke pravijo drugače. Zajeten delež energije se da dobiti tudi od vetra (1TWh), biomase in bioplina (1-2TWh), HE (2TWh) in mHE (1TWh). Skupaj z 1TWh fotovoltaike, ki se jo da brez večjih posegov integrirati v obstoječe omrežje, to pomeni najmanj 40-50% porabe (ali 20-30%, če vključiš še celoten promet in ogrevanje). Torej dovolj, da se delež fosilnih goriv zreducira na minimum.

Nikec3 je 3. feb 2014 ob 15:45 izjavil:

Denar ne gre vedno za delovna mesta. Banka ne odpira nobenih novih delovnih mest, če hoče dati velik kredit za jedrsko elektrarno. Je pač večja številka na papirju, ti boš plačeval višjo elektriko, novih delovnih mest pa ne bo.

Močno se zapletaš. Tvoj odgovor bom ignoriral, če si ga boš še enkrat prebral, boš vedel zakaj.

Ignoriraj kolikor hočeš, ampak dejstvo je, da denar ni v obtoku samo za delovna mesta, ampak tudi za dobičke podjetij, vračanje kreditov in raznorazne druge finančne mahinacije, ki de facto nimajo veze z delovnimi mesti (beri še enkrat o bankah zgoraj). Pri obnovljivih virih gre pač večji del denarja v delovna mesta kot pri centraliziranih dinozavrih.

Če so sončne elektrarne tak krasen vir dobička, boljši od vseh drugih elektrarn, zakaj jih potem množično ne gradijo? Oziroma zakaj se mora domen trudit in jih tule dodatno reklamirati? Firmam gre za profit in vlagajo tja, kjer bodo najbolj zanesljivo dobile največ nazaj.

O.

Okapi je 3. feb 2014 ob 16:06 izjavil:

Če so sončne elektrarne tak krasen vir dobička, boljši od vseh drugih elektrarn, zakaj jih potem množično ne gradijo?

Oziroma zakaj se mora domen trudit in jih tule dodatno reklamirati?

Predvsem zato, ker je to (in veter) edina realna rešitev za problem toplogrednih izpustov.

Firmam gre za profit in vlagajo tja, kjer bodo najbolj zanesljivo dobile največ nazaj.

Si naiven. Firme so tudi ujete v svoje nepremičnine in pretekle investicije. Fosilna in jedrska industrija se boji nove konkurence in širi cel kup mitov o OVE in brezglavo tolče ob vsaki priložnosti.

mn je 3. feb 2014 ob 16:19 izjavil:

Si naiven. Firme so tudi ujete v svoje nepremičnine in pretekle investicije. Fosilna in jedrska industrija se boji nove konkurence in širi cel kup mitov o OVE in brezglavo tolče ob vsaki priložnosti.

Tole je nični argument. Če bi se elektrarne izplačale bi se jih gradilo. Fosilna in jedrska industrija bi pa objavljala stečaje. Ampak resnica je takšna, da se sončne celice komaj izplačajo z visoko subvencijo.

Subvencije za fosilna goriva so 5x višje kot pa subvencije za OVE. Če se ukine vse subvencije fosilna (in tudi jedrska) industrija v trenutku propade, ker ne more konkurirati OVE.