Zakaj so solarne elektrarne prava stvar

U bistvu ne... ker _morajo_ termo elektrarne še vedno laufat za redundanco.

Kje to piše? Za redundanco imajo lahko jedrsko, plinsko, hidro ... Lahko tudi uvažajo iz Poljske, recimo.

Iz nuklearke dobiš čist zrak in 99% manjši poseg v naravo, kot pri vetrnih/solarnih. Če že govorimo o okolju.

Ja, ampak govorimo tudi o prestrašenih ljudeh. Še GM koruze se bojijo, pa se ne bi atomske elektrarne. Moraš pač upoštevati resnična dejstva.

O.

Okapi je 20. mar 2013 ob 00:38 izjavil:

Kje to piše? Za redundanco imajo lahko jedrsko, plinsko, hidro ... Lahko tudi uvažajo iz Poljske, recimo.

Saj uvažajo ogromno _drage_ elektrike (medtem ko izvažajo poceni).

Jedrske nočjo imet za redundanco. U bistvu jo sploh nočjo met (nimajo nobene).

Hidro? Hidro ima pri dancih podoben problem kot vetrne in solarne pri nas. Nimaš jih kje postavit (razen, seveda, v teoriji... pol je placa čez glavo, tudi za vetrne in solarne pri nas). Lej:

In Denmark comes 0.1% of Danish electricity consumption from hydro, but we import a lot of power from Norway and Sweden

Plinske? Jah ne vem če se jim splača nove pliske postavljat če že imajo termo. Mogoče. Ampak pač, termo imajo, in jih nucajo zato ker jih morajo nucat.

Ampak ja, v teoriji se jih da zamenjat s hidro, plinskimi, nuklearnimi... bojo pač položnice še višje. Saj, konec koncev ni problem, dokler so pripravljeni položnice plačevat. Lahko tudi samo na veter furajo gospodarstvo, pa vse ostalo uvažajo.

jest10 je 19. mar 2013 ob 09:12 izjavil:

No, to je dejasno edina smiselna uporaba solarja. Žal jasno s krajšo življensko dobo panelov zaradi kuhanja le teh v puščavi, peska na ogledalih termalnih sončnih(drago pucanje, ker ni glih kaj dosti vode na razpolago), ter praktično neizvedljivo, dokler ni po Evropi postavljeno razvejano HDVC omrežje. Se pravi nekoč... daleč v prihodnosti

Abšlesanja zaradi peska ne pozabi...

jest10 je 20. mar 2013 ob 07:24 izjavil:

Je pa res, da ni smiselno nasut 3+ nove bloke v Krško Eden 1600MW ali 2 1000MW(tu je že predpogoj povezava Okroglo-Italija) je max, kar lahko prenese ta lokacija.

Jaz bi se šel raje drugo taktiko, mali reaktorji na lokacijah blizu glavnim porabnikom, da
se razbremeni daljnovode in konec koncev tudi zminimalizira psihološki učinek na prebivalstvo in
seveda tudi na medrzavno politiko.

Tule sem nekaj našel: http://www.world-nuclear.org/info/Nucle...

(pa naj nekdo spremeni naslov teme v nekaj drugega, aplicira napačen zaključek, mogoce bi bilo
bolje npr. "zakaj solarne elektrarne niso prava stvar")

jest10 je 20. mar 2013 ob 09:36 izjavil:

Ja, samo tile mali reaktorčki so zaenkrat še zelo dragi glede na moč. Žal je tako, da večji kot je reaktor, ceneje te pride na MW

Razumljivo, problem je samo v tem, da imaš z velikim kup logističnih in namišljenih težav, tako da te potem ko
potegnes crto pod vse, pride ceneje če postaviš 4x250MW kot 1xGW. No pa seveda postavljaš jih lahko postopoma,
tako da ni nujno da na že na začetku dobiš miljardni kredit.

Grumf je 20. mar 2013 ob 09:41 izjavil:

jest10 je 20. mar 2013 ob 09:36 izjavil:

Ja, samo tile mali reaktorčki so zaenkrat še zelo dragi glede na moč. Žal je tako, da večji kot je reaktor, ceneje te pride na MW

Razumljivo, problem je samo v tem, da imaš z velikim kup logističnih in namišljenih težav, tako da te potem ko
potegnes crto pod vse, pride ceneje če postaviš 4x250MW kot 1xGW. No pa seveda postavljaš jih lahko postopoma,
tako da ni nujno da na že na začetku dobiš miljardni kredit.

Z več manjšimi reaktorji na večih lokacijah imaš več težav, kot z enim. Kajti prepričati moraš ljudi na vseh 4 lokacijah, dobiti 4 dovoljenja, itd... V primeru novega bloka v NEK, pa dejansko sploh ne rabiš kaj preveč težiti okoliškim prebivalcem, ker je večina lepo navajena bivanja z nuklearko. Poleg tega imaš na trenutni lokaciji dobro vpetost v omrežje(čeprav to povezavo NEK-Beričevo bi pa tudi lahko že počasi spacali), na novih pa boš moral reševati še to težavo.

Dobro prodali? Morda, ali pa kar sigurno, so jo slabo prodali. Pa so vseeno prodali, ker je manjša izguba, če narediš malo izgube, kot če ugašaš in prižigaš celo TE vredno milijardo evrov odvisno kako zapiha veter. Če bi dobro prodajali, ne bi imeli tako drage elektrike.

To, da se nekatere termoelektrarne ne ugaša, je upoštevano. Kot izvoz se šteje tisti del, kjer je vsem tehničnim zahtevam zadoščeno, termoelektrarna pa obratuje s polno močjo kljub temu, da je elektrike dovolj. Gre v izvoz in edini razlog je ekonomski.

Lavfati termoelektrarne pod štand-gasom stane čisto enako kot če jih lavfaš pod polno obremenitvijo (-cena premoga), in lavfati TE pri nizkih močeh pomeni, da ima TE zelo nizke izkoristke, posledično je emisij CO2 v okolje še več in ne manj.

Ne drži: več emisij bi bilo če bi isto količino elektrike proizvedli z manjšim izkoristkom. Ampak ker termoelektrarne ne proizvedejo isto količino elektrike ampak manjšo je manj emisij.

echo je 20. mar 2013 ob 01:07 izjavil:

Zato so termoelektrarne za nas napol nujne - ker nimamo poceni plina za plinske elektrarne niti konkretnih akumulacijskih jezer za hidro elektrarne.

Termoelektrarne so popolnoma nepotrebne. Edina smiselna uporaba termoelektrarn pri nas je za hladno rezervo. Vse drugo je brca v temo.

S hidroelektrarnami.

Povsem dovolj jih je: Kategorija:Hidroelektrarne v Sloveniji @ Wikipedia

NEK, sončne in vetrne elektrarne.

Večino leta je vsaj Sonce ali veter. Ko ni Sonca in vetra imaš lahko za hladno rezervo termoelektrarno (npr. blok 5 v Šoštanju), lahko pa teh 15-20 dni pač uvoziš elektriko, tako kot se to že zdaj dela ko konvencionalne elektrarne odpovejo.

jest10 je 20. mar 2013 ob 12:46 izjavil:

En tak povprečen dan(naj te ne zavede, pri proizvodnji je štet tudi hrvaški del NEK):

Ja, en tak povprečen dan: Nenačrtovana zaustavitev TEŠ 4.

In ne, ni samo 15-20 dni. Bo kar lepo ene pol leta(mizeren izplen sončnih čez zimo, nestanovitne vetrne razmere)

Izkušnje iz Nemčije pravijo drugače: kvečjemu kakih 15 dni ni omembe vrednega vetra ali Sonca, ali pa kvečjemu 30 dni je premalo Sonca ali vetra (ČHE te številke razpolovijo). Vse ostalo pa so dovolj velike količine, da zadostijo vsem potrebam.

Realno lahko računaš na 500-800MW in od tega moraš še odšteti nekaj moči za regulacijo.

Avče+Kozjak = 600MW, preostale HE recimo 600MW, NEK 350MW, to je povsem dovolj da se skupaj s sončnimi in vetrnimi elektrarnami pokrije celotno porabo (in še več, če je treba).

Slovenija NI Nemčija.
Črpalno je potrebno tudi nafilati. Avče in Kozjak imata PREMAJHEN rezervoar.

Na Portugalskem kombinirajo vetrne in ČHE, in to se jim povsem dobro obnese.

Pri sončnih pa pač pobira višek elektrike čez dan, in višek elektrike čez noč - ki ga je tudi brez termoelektrarn dovolj, zato ker se vsako noč izklapljajo hidroelektrarne (potem se jih pač ne bi).

Pri sončnih + ČHE se stvar pač spremeni: namesto čez dan se elektriko oddaja zjutraj in zvečer, viške se pa pobira čez dan in ponoči (in takrat ko je preveč vetra).

Rezervoar od Avč in Kozjaka je pa povsem dovolj velik, ker se ne gre za skladiščenje čez zimo, ampak za dnevno porabo.

Okapi je 20. mar 2013 ob 13:00 izjavil:

Kakršen je, je. Ampak bistvo je, da je črpalna elektrarna neto porabnik elektrike, ne proizvajalec (porabi jo več, kot jo proizvede). Kaj si lahko z njimi pomagaš v kombinaciji s sončnimi?

O.

Sončno(e) elekrarne moraš predimenzionirat, da dobiš čez dan preveč za toliko kolikor rabiš ponoči + rezerva za nesončne dni, potem črpaš kar je preveč na hrib, tukaj veselo pridelaš izgube (Avče=23%). Nato ponoči prešaltaš v HE mode in spuščaš vodo po hribu in jo vračaš v omrežje. Saj tu je tisti problem, ki ga domen noče priznat, ČHE so sestavni del sončne elektrarne in njihov strošek in izgube se morajo šteti zraven v ceno sončne energije. On seveda gleda samo pridelano elektriko (ki jo je sicer dovolj vendar samo dokler sije sonce). Ko gre sonček dol oz. pride mimo oblak mora pa pokrivat nekdo drug, ki pa mora vzporedno vseeno teči in biti vsak trenutek pripravljen da nadomesti, kar SE ne dobavljajo več.

* Ali drugače, danes imamo nihajočo porabo in konstanteno proizvodnjo, občasne primankljaje pokriva PE ali uvoz.
* On bi imel, nihajočo porabo in nihajočo proizvodnjo, vse občasni primankljaje pa bi pokril z... čim že domen? Dragim plinom, dragim uvozom, dragimi ČHE ali "drago" TE v leru?

Alternativa je, da si namesto kompliciranja z nihajočo proizvodnjo zagotoviš še en vir konstantne proizvodnje (zaradi okoljskega vidika najraje NE), hobi programe naj se pa grejo tisti ki hočejo vendar brez subvencij.

strošek ČHE pa je ravno toliko kot strošek HE/plinskih pri termo in jedrskih elektrarnah.

Črpalna elektrarna je v navezi s termo ali jedrsko veliko bolj gospodarna kot v navezi s sončno, ker lahko nočne viške shranjuješ za čez dan. Če imaš dovolj črpalnih, je učinek tak, kot če bi TE ali JE ponoči ustavil, čez dan bi pa delala z dvojno močjo.

O.

Okapi je 20. mar 2013 ob 14:08 izjavil:

strošek ČHE pa je ravno toliko kot strošek HE/plinskih pri termo in jedrskih elektrarnah.

Črpalna elektrarna je v navezi s termo ali jedrsko veliko bolj gospodarna kot v navezi s sončno, ker lahko nočne viške shranjuješ za čez dan. Če imaš dovolj črpalnih, je učinek tak, kot če bi TE ali JE ponoči ustavil, čez dan bi pa delala z dvojno močjo.

O.

V navezi s sončno in vetrno pa dnevne viške shranjuješ in jih oddajaš takrat ko je potreba. V čem je razlika?

In še nekaj: v Sloveniji se ponoči hidroelektrarne izklaplja, zato da termo in jedrska lahko tečejo. ČHE lahko deluje tudi v navezi z navadnimi HE, ne tega kar zanemarjati.

Grumf je 20. mar 2013 ob 14:16 izjavil:

Sončna energija:

NEK:

To ti ne pove popolnoma nič, ker je merilo zgrešeno. Dnevno nihanje je bistveno manjše in je popolnoma obvladljivo:

Stromerzeugung und verbrauch

Noben problem ni to "nihanje" kompenzirati, v Sloveniji z velikim deležem hidroelektrarn pa sploh.

Kdo misliš da je nadomestil nenačrtovani izpad TEŠ4 2 dni nazaj? Nihče. Uvozili smo iz tujine, čisto isto kot par tednov nazaj ko je nuklearka dol padla. In kje so tukaj rezerve? Ne govoriti o rezervah kot da so sončne in vetrne elektrarne v tem kakorkoli drugačne od drugih. Niso. Tistih nekaj dni v letu ko ni Sonca ali vetra je čisto isto kot tisti dnevi, ko imajo nuklearka in termoelektrarne nenačrtovane izpade.

Namesto izpadov in uvažanja energije pa so termoelektrarne lahko hladne rezerve za takšne dneve, ko ni Sonca ali vetra. To je edini koristni način kako se jih še da uporabiti, vse ostalo je brca v temo.

Zakaj misliš da so štrom uvozili ?

Ker je pač 40€/MWh uro ekstra ceneje kakor pa zalavfati in potem zaustaviti karkoli.
Za daljši nakup konstantnega odjema pa je tako cena mnogo nižja

Za razliko od veternih/pv kjer so nakupni intervali ranga 15minut in cena štroma gre na 200€/MWh in še več, prodaja pa se z izgubo, ker ga nobeden noče.

Pravzaprav bi lahko uvažali viške veterne energije iz nemčije za nadomeščanje lastnih elektrarn, in poleg tega še zaslužili.

dstr17_ je 20. mar 2013 ob 14:22 izjavil:

To ti ne pove popolnoma nič, ker je merilo zgrešeno. Dnevno nihanje je bistveno manjše in je popolnoma obvladljivo:

Nemčija, 20.3.2013

Merilo je res zgrešeno ampak tvoje, elektriko rabiš celo leto ne pa en dan, recimo da se sončni
cikel potem ponovi. Tvoje merilo je čisto zavajanje debate, če daš nanj kakšen nesončen dan potem
sončne energije na tvojem grafu sploh ni. Kaže se pa na njem nekaj drugega, bolj pomembnega, da
nemčija dejansko z konv. elektrarnami dovaja elektriko, sončne samo dovedejo preveč elektrike.

Poglej si ta mizeren izplen pri inštaliranih 30+GW veterne ter 30+GW sončne. In to na veliiikkkeeemmmm območju.

60GW, vloženo milijarde evrov in vse skupaj ne da 10GW ven ?

Patetika

V bistvu bo pocrkalo še tisto malo živeža ki bi drugače tule bilo: Brez redne košnje in zaradi zaraščanja izginja bale živali:D

Okapi je 20. mar 2013 ob 14:35 izjavil:

V navezi s sončno in vetrno pa dnevne viške shranjuješ in jih oddajaš takrat ko je potreba. V čem je razlika?

Daj malo razmisli. Če hočeš imeti dnevne viške, moraš kapacitete predimenzionirati, in to pošteno. Če nočne viške pretvarjaš v dnevno elektriko, pa ni treba ničesar po nepotrebnem predimenzionirati.

Ti bi moral imeti 3 enote sončnih elektrarn, da bi v kombinaciji s črpalnimi pokril vse potrebe, jaz pa 1 enoto jedrske ali termo (+ črpalne) za enak učinek.

O.

Jaz sem imel v mislih konkretno situacijo Slovenije: ne rabiš predimenzionirati sončnih, ker lahko navadne hidroelektrarne ponoči uporabljaš za polnjenje ČHE.

jest10 je 20. mar 2013 ob 15:42 izjavil:

dstr17_ je 20. mar 2013 ob 15:28 izjavil:

Okapi je 20. mar 2013 ob 14:35 izjavil:

V navezi s sončno in vetrno pa dnevne viške shranjuješ in jih oddajaš takrat ko je potreba. V čem je razlika?

Daj malo razmisli. Če hočeš imeti dnevne viške, moraš kapacitete predimenzionirati, in to pošteno. Če nočne viške pretvarjaš v dnevno elektriko, pa ni treba ničesar po nepotrebnem predimenzionirati.

Ti bi moral imeti 3 enote sončnih elektrarn, da bi v kombinaciji s črpalnimi pokril vse potrebe, jaz pa 1 enoto jedrske ali termo (+ črpalne) za enak učinek.

O.

Jaz sem imel v mislih konkretno situacijo Slovenije: ne rabiš predimenzionirati sončnih, ker lahko navadne hidroelektrarne ponoči uporabljaš za polnjenje ČHE.

Ne moreš. Ker NEK in HE komaj pokrivajo nočno porabo. Ozeroma je sploh ne.

Razlika je minimalna, skupaj z vetrom jo pa brez problema v celoti pokrijejo (in še več).

Polnjenje Avč je že všteto v današnjo porabo (poleg tega je velik del današnje nočne porabe prodaja v tujino), tako da manjka kvečjemu polnjenje za Kozjak. To pa dobiš iz vetrnih in preostalih viškov.