» »

Zakaj so solarne elektrarne prava stvar

Zakaj so solarne elektrarne prava stvar

Temo vidijo: vsi
««
310 / 354
»»

erikson ::

VIP58 je izjavil:

Pri meni so paneli 5 cm odmaknjeni od spodnjega roba strehe, nobenih težav zaradi žleba. Deževnica teče v žleb. Nagib 35 stopinj.


Tudi jaz sem že dostikrat videl da so paneli skoraj čisto do spodnjega roba strehe in ni težav, tako da Utk svoj sarkazem lahko pospraviš tam kjer sonce ne posije. Nekateri zgleda tako naštimani da na vsako rešitev najdejo N imaginarnih problemov povsem brez potrebe.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: erikson ()

joez7 ::

erikson je izjavil:

Kakšnega teoretika? Zakaj pa ne bi gledali malo čez, to je v praksi možno in izvedljivo, ni pa preveč estetsko. Osredotočil sem se funkcijo pred izgledom. Če ne bi nikjer gledali nič čez (torej vzameš one manjše, ali pa večje daš prečno namesto vzdolžno), potem bi jih spravil gor kake 12 do 13 kW cca.


Zato, ker je v prepisih, da panel naj nebi segal čez obstoječo streho, če se ne motim je celo omejitev, da se lahko z panelom približaš na 50cm, do roba.

telexdell ::

So naredili nek pravilnik, po katerem je treba težiti k čim večjemu odmiku od robov strehe. Skrajne mere pa so 30 cm od roba levo in desno ter paneli ne smejo segati čez sleme ali kap. Pa simetrija, orientacija, pa... Ko pač nimaš pojma pol pač flancaš oblike, namesto vsebine.
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.

erikson ::

telexdell je izjavil:

So naredili nek pravilnik, po katerem je treba težiti k čim večjemu odmiku od robov strehe. Skrajne mere pa so 30 cm od roba levo in desno ter paneli ne smejo segati čez sleme ali kap. Pa simetrija, orientacija, pa... Ko pač nimaš pojma pol pač flancaš oblike, namesto vsebine.


Tole je bolj kot ne mrtva črka na papirju, v Sloveniji je tisoče elektrarn kjer se tega pravilnika ne spoštuje, sem videl že mnogo hiš ki ima panele čisto do roba (lahko dam tud kako sliko če češ). Uradniki pa res dostikrat nimajo pojma, zato flancjo oblike, ne vsebine, to se pa strinjam.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: erikson ()

MadMax ::

Večkrat videno tudi do slabih 10cm preko roba, sicer bi 3 ali 4 paneli bili manj (en stolpec).
Stvari so preproste, le ljudje smo neverjetni mojstri, da jih zakompliciramo.

erikson ::

Jst sm videl že par cm od roba.

erikson ::

Evo, na razdalji pol kilometra so imele dobesedno vse razen ene sončne elektrarne panele čisto do roba (pa še ta ena jih je mela kakih 10 cm stran, nikakor ne 30 cm (peta slika)). Guess what? Problemov nikakršnih. Nekatere od teh imajo panele dobesedno centimeter od roba ali še manj kot tolk.


Ista hiša z druge strani strehe, paneli so čisto do roba ne zato ker bi bila potreba za to (ni prostora drugje), ampak čisto brez razloga:




Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: erikson ()

Utk ::

Nobena na sliki jih nima čez sleme, kaj šele čez kap, pa tudi pri kapu je vsaj pol metra višje pri vsaki. Levo in desno ni važno če je do roba. Čeprav čez vseeno jaz ne bi dal.

erikson ::

Utk je izjavil:

Nobena na sliki jih nima čez sleme, kaj šele čez kap, pa tudi pri kapu je vsaj pol metra višje pri vsaki. Levo in desno ni važno če je do roba. Čeprav čez vseeno jaz ne bi dal.


Tud jst jih nikjer nisem dal čez sleme, uporabnik VIP58 ti lepo pove da "pri njem so paneli 5 cm odmaknjeni od spodnjega roba strehe in nima nobenih težav zaradi žleba". Tud jst sem jih videl skoraj čisto do kapi. Skratka v praksi ni problemov. Levo in desno baje nek pravilnik pravi naj ne bi bili manj kot 30 cm oddaljeni od roba. Ampak v praksi je ta pravilnik samo mrtva črka na papirju. Če bi jih pa uporabnik Constantine dal več kot meter stran od kapi (kar je brezvezno pretiravanje), jih pa še vedno spravi gor 11 kW, kar je še vedno cca 80 % več kot porabi trenutno (in cca 37 % več kot bo porabil če si bo dodatno omislil še električni avto in delal povprečno slo kilometrino). Skratka moja poanta je da je njegova streha čisto zadosti velika za njegove potrebe in ga izvajalec ni zavrnil zato ker se ne bi dalo, ampak zato ker ima toliko dela da se ven ne vidi in ima večje /boljše projekte za porihtat najprej.

VIP58 je izjavil:

Pri meni so paneli 5 cm odmaknjeni od spodnjega roba strehe, nobenih težav zaradi žleba. Deževnica teče v žleb. Nagib 35 stopinj.


Evo, o tem govorim.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: erikson ()

Utk ::

5 centimetrov? Resno? Jaz tega brez slike ne verjamem. 5 cm od roba in 10 cm pravokotno od strešnika gor bi pomenilo, da voda s panela ne pade na streho, ampak direktno v žleb. Če sploh pade v žleb.

Ascendor ::

Na kaj ste gledali pri izbiri ponudnika? Le ceno ali še kaj? Ste (bili) zadovoljni? Ste imeli kakšne težave kasneje in kako se je kaj odzval support?
Na kratko: bi katerega ponudnika posebej priporočili, ali pa grajali?

telexdell ::

Utk je izjavil:

5 centimetrov? Resno? Jaz tega brez slike ne verjamem. 5 cm od roba in 10 cm pravokotno od strešnika gor bi pomenilo, da voda s panela ne pade na streho, ampak direktno v žleb. Če sploh pade v žleb.

Kolikor se spomnim šolske fizike, stavri padajo navpično navzdol. Če je torej spofnji rob panela gledano navpično v območju žleba potem bo voda s panela padala v žleb. Torej, če je spodnji rob panela enak z robom kapi bo ne glede na njegovo oddaljenost od strehe voda s panela padala v žleb.

Pri vodoravnem metu predmet odvisno od horizontalne komponente hitrosti pada po neki krivulji. Glede na nagib strehe je različna horizontalna komponenta hitrosti različna- pri položnejših streha večja, pri strmejših manjša. Je pa hitrost gibanja vode obratna- pri poločnih strehah manjša in pri strmejših večja. Če pa gledamo celo streho in panel je hitrost gibanka vode na celi strehi bistveno večja kot na tam 1,5...2 m dolgem panelu. Pa še količina vode je za nekaj razredov manjša.
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.

mertseger ::

Ne padajo navpično če imajo hitrost, sicer pa pri 5 cm od spodnjega roba bo ob normalnem dežju teklo v žleb ob večjih nalivih pa direktno s strehe mimo žlebu. Kako to vem, ker vidim pri sosedu ki jo ima na gospodarskem poslopju čisto do roba in mu pač ob nalivih uliva po dvorišču. Njega ne moti tako da ni nobenega problema.

telexdell ::

Je vprašanje ali mu teče mimo žleboc s panelov ali s strehe. Če se pogleda streho s paneli so ti razmaknjeni. Torej s panela v žleb ali preko njega teče voda iz vse strehe nad zadnjo vrsto panelov in zgolj voda iz zadnje vrste panelov. kakšna je ta količina vode in kakšna je hitrost pa tisti kateri (še) obvlada kaj fizike ve.

PS ob večjih nalivih tudi meni teče voda preko žleba, pa na severni strani nimam nobenega panela. Pač voda na kovinski žloti med frčado in streho dobi precej višjo hitrost kot po Bramac strešnikih. Posledično je vodoravna komponenta hitrosti večja in posledica je deževni tuš. Če ni ravno nevarnost poplav se pa tam med dežjem nihče ne zadržuje, zato me pač ne moti.
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.

8Bit ::

Ali za samooskrbne elektrarne ne velja (več) potreba po izvedenem tehničnem pregledu pred priklopom SE kot je opisano spodaj?

Pri tehničnem pregledu so prisotni inšpektor, predstavnik elektro podjetja in izvajalec del. Po opravljenem pregledu se naredi zapisnik in inšpektor poda izjavo o izpolnjenih pogojih iz soglasja za priključitev.

VIP58 ::

Da bodo stvari jasne, bom v naslednjih dneh natanćno izmeril in poslikal odmik panelov od roba strehe.
Paneli so v deloma v treh in deloma v dveh vrstah. Med vrstami je razmik približno 2 cm, deževnica iz zgornjih panelov steče na kritino. Možno, da malenkost vode ob hudih nalivih steče preko žleba na zelenico, nisem pa tega preverjal. Sledov na tleh ni.
Too much of everything is just enough.

8Bit ::

8Bit je izjavil:

Ali za samooskrbne elektrarne ne velja (več) potreba po izvedenem tehničnem pregledu pred priklopom SE kot je opisano spodaj?

Pri tehničnem pregledu so prisotni inšpektor, predstavnik elektro podjetja in izvajalec del. Po opravljenem pregledu se naredi zapisnik in inšpektor poda izjavo o izpolnjenih pogojih iz soglasja za priključitev.


Res nihče ne ve kako je s tem?

Utk ::

Zakaj je pomembno? Tist, ki montira, ti to zrihta. Meni so dve postavljali, različni monterji, potem je nekdo prišel nekaj izmerit, kaj jaz vem kdo in zakaj, in dobil sem neke papirje. Kaj me briga ali je bil od elektra ali "inšpektor". Ni bil pa od monterjev, to je vse kar vem. Sigurno pa niso bli vsi 3 naenkrat tam, vsak svoje naredi in gre.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Utk ()

telexdell ::

Pri SE za samooskrbo ni tehničnega pregleda, kjer bi sodeloval inšpektor. Izvajalci z izjvami zagotavljajo, da je SE izdelana v skladu s veljavnimi predpisi.

PS če se obisk energetskega inšpektorja in tehnični pregled po novi gradbeni zakonodaji ne zahteva več niti pri postavitvi trafo postaje moči 2 MW (je enostaven objekt) pol bodo pa hodili gledat nekaj panelov na streho?!
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.

VIP58 ::

No, moja ocena 5cm od roba strehe je bila nekoliko pretirana (tako se od tal vidi), sedaj sem natančno izmeril: 41mm od zunanjega roba žleba, glej sliko:
 slika

slika

Too much of everything is just enough.

8Bit ::

@Utk in telexdell. Ok, hvala obema, vse jasno. Samo potrditev sem rabil, da to ni potrebno za samooskrbo...

joez7 ::

8Bit je izjavil:

@Utk in telexdell. Ok, hvala obema, vse jasno. Samo potrditev sem rabil, da to ni potrebno za samooskrbo...


Prosim definiraj, kaj misliš pod samooskrbo. Polni otočni tip - brez priklopa na el. omrežje ali priklop na el. omrežje. V vsakem primeru morajo instalacije zadostit PTN_om za el. inštalacije (vir Ur.l. ...)
Do robov se pa ne daje, zaradi strelovodne zaščite (minimalni odmiki), ki je ponavadi po slemenu in robovih. Eno je narest, da deluje, drugo pa, da je vzdržno na dolgi rok. Me prav zanima ali imajo robaši zavarovalno polico.

mertseger ::

joez7 je izjavil:

8Bit je izjavil:

@Utk in telexdell. Ok, hvala obema, vse jasno. Samo potrditev sem rabil, da to ni potrebno za samooskrbo...


. Me prav zanima ali imajo robaši zavarovalno polico.


Zakaj ne bi imeli, drugo pa je če bo šlo kaj narobe kaj bo zavarovalnica rekla, tako kot vedno.

8Bit ::

joez7 je izjavil:

8Bit je izjavil:

@Utk in telexdell. Ok, hvala obema, vse jasno. Samo potrditev sem rabil, da to ni potrebno za samooskrbo...


Prosim definiraj, kaj misliš pod samooskrbo. Polni otočni tip - brez priklopa na el. omrežje ali priklop na el. omrežje. V vsakem primeru morajo instalacije zadostit PTN_om za el. inštalacije (vir Ur.l. ...)
Do robov se pa ne daje, zaradi strelovodne zaščite (minimalni odmiki), ki je ponavadi po slemenu in robovih. Eno je narest, da deluje, drugo pa, da je vzdržno na dolgi rok. Me prav zanima ali imajo robaši zavarovalno polico.


Definicija samooskrbe: https://www.agen-rs.si/gospodinjski/ele...

Ergo: s priklopom na el. omrežje

Ascendor ::

Vprašanje. Glede na to, da bo funkcijo subvencioniranja SE prevzel Borzen, kakšna je šansa, da bojo subvencije namenjene le elektrarnam z mesečnim netmeteringom? Je to realna možnost, ali niti ne? Namreč soglasje sem ravno dobil (oddal pred novim letom) vendar se brez subvencije ne bi spuščal v investicijo.

deco16 ::

Zanimivo da "samooskrba" ne pomeni dejanske samooskrbe :D

ReRMh ::

Asc
Borzenov center za podpore bo predvidoma v marcu 2024 v Uradnem listu RS objavil javni poziv za fizične osebe, kjer bodo definirani vsi pogoji, razpoložljiva sredstva in druge zahteve za prijavitelje.

J.McLane ::

Tole me res zanima kaj bodo naumili, sedaj je bilo za SE brez baterije ca. 500€ subvencije, me zanima če bodo to ohranili ali bodo dali spodbude samo za hranilnike.
Simplicity is the ultimate sophistication - Leonardo da Vinci

celje ::

ni sedaj nekih 50 eur za kw brez baterije?

ce je pa teh par 50 eur ovira za postavitev soncne 8-O

J.McLane ::

Ja saj, na individulan hiše pa se postavlja okrog 10 kWp, torej ca. 500€ subvencije na celo SE.
Simplicity is the ultimate sophistication - Leonardo da Vinci

feryz ::

Ko je bilo 180 evrov subvencije, so bile sončne po jurja tristo in več.
Se pravi 13 jurjev minus 1.800 evrov je 11.200 evrov.

Danes so sončne po jurja na kW.
Desetka brez pride 10 jurjev, desetka z pa 9.500 evrov.

Se vam še kolca po subvenciji?
Verjamem pa, da bi vsi radi oboje, nižje cene in višjo subvencijo.

nekikr ::

Za povprečnega kupca bi bilo super, če bi bile elektrarne po 50.000/kw, pa da potem s popusti in akcijami pride do 1000/kw. To bilo bilo praktično zastonj :)

telexdell ::

joez7 je izjavil:

8Bit je izjavil:

@Utk in telexdell. Ok, hvala obema, vse jasno. Samo potrditev sem rabil, da to ni potrebno za samooskrbo...


Prosim definiraj, kaj misliš pod samooskrbo. Polni otočni tip - brez priklopa na el. omrežje ali priklop na el. omrežje. V vsakem primeru morajo instalacije zadostit PTN_om za el. inštalacije (vir Ur.l. ...)
Do robov se pa ne daje, zaradi strelovodne zaščite (minimalni odmiki), ki je ponavadi po slemenu in robovih. Eno je narest, da deluje, drugo pa, da je vzdržno na dolgi rok. Me prav zanima ali imajo robaši zavarovalno polico.

In kaj ima strelovodna zaščita za delati na kapi strehe? Za individualne hiše, tudi če je na strehi SE strelovodna zaščita itak ni obvezna, tako da je niti na slemenu (največkrat) ni. Da instalacije ustrezajo veljavnim predpisom in standardom zagotavlja izvajalec del. Paneli do roba strehe funkcionalno na delovanje strehe vplivajo ravno toliko, kot strešniki do roba strehe. Drugo poglavje pa je estetika. Ta pa običajno ni stvar zavarovalnega kritja.

PS imaš v avtu kak neoriginalen rezervni del? Kako pa lahko zavaruješ in predvsem, kako ga spraviš preko tehničnega?
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.

ReRMh ::

feryz je izjavil:

Ko je bilo 180 evrov subvencije, so bile sončne po jurja tristo in več.
Se pravi 13 jurjev minus 1.800 evrov je 11.200 evrov.

Danes so sončne po jurja na kW.
Desetka brez pride 10 jurjev, desetka z pa 9.500 evrov.

Se vam še kolca po subvenciji?
Verjamem pa, da bi vsi radi oboje, nižje cene in višjo subvencijo.

cene so narastle v po-covid hiper-inflaciji, drugače so bile pod 1000€/kW (po odštetju subvencije)

nekikr ::

Paneli do roba strehe funkcionalno na delovanje strehe vplivajo ravno toliko, kot strešniki do roba strehe.

To seveda ni res. Razen, če imaš ti strešnike dvignjene za dodatnih 5-10cm od žleba.

feryz ::

ReRMh je izjavil:

feryz je izjavil:

Ko je bilo 180 evrov subvencije, so bile sončne po jurja tristo in več.
Se pravi 13 jurjev minus 1.800 evrov je 11.200 evrov.

Danes so sončne po jurja na kW.
Desetka brez pride 10 jurjev, desetka z pa 9.500 evrov.

Se vam še kolca po subvenciji?
Verjamem pa, da bi vsi radi oboje, nižje cene in višjo subvencijo.

cene so narastle v po-covid hiper-inflaciji, drugače so bile pod 1000€/kW (po odštetju subvencije)
Govorimo vedno o cenah brez vključenih subvencij.
Subvencije niso zate, so za inštalaterje. Kar se v tem primeru lepo vidi.

ReRMh ::

feryz je izjavil:

Govorimo vedno o cenah brez vključenih subvencij.
Subvencije niso zate, so za inštalaterje. Kar se v tem primeru lepo vidi.

hmm, ok, nekaj zagotovo... cene so pa vmes zagotovo narastle zaradi navala in pričakovanja energetske draginje, ker so že nam nekaj mahali z višjo ceno - in so se nas usmilili, ker smo usmiljenja tudi vredni iz več vidikov... subvencije pa so bile dejansko znižane na drobiž... koliko je zaračunano zdaj še zamudnikom letni-netirancem, ki še čakajo na montažo - subvencija in vsa investicija?

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: ReRMh ()

telexdell ::

nekikr je izjavil:

Paneli do roba strehe funkcionalno na delovanje strehe vplivajo ravno toliko, kot strešniki do roba strehe.

To seveda ni res. Razen, če imaš ti strešnike dvignjene za dodatnih 5-10cm od žleba.

In kaj bi naj bilo narobe, če so paneli dvignjeni za 5-10 cm nad strešnike? Streha ne tesni več? Streha ne more zdržati teže snega? Voda s strehe ne teče v žlebove? Kaj je tako drastična sprememba in za koliko morajo biti paneli odmaknjeni od roba strehe, da se tej katastrofi, če ne izognemo jo vsal malčice omilimo?

Sem pred cca 20 leti dajal na streho Bramac kritino. Prej je bila homemade beonska kritina položena na late, katere so bile pribite direkt na špirovce. Sam sem odstranil komplet vse late, dal na špirovce deske (colarce) na te strešno lepenko pol pa vertikalne 6 cm tramiče in nato prečno 5 cm late (zračna streha). Tako sem streho dvignil za tam 12 cm, pa mi še vedno stoji, v hiši nimam mokro in voda s strehe teče v žlebove, čeprav je Bramac kritina vse do robov strehe in levo-des no cel še nekaj navzdol, zaradi končnih strešnikov. Bo moral streho odstraniti in dati strešnike direkt na tramove?;((;((
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.

Utk ::

Ne, bi pa moral malo premaknit žleb.

telexdell ::

Utk je izjavil:

Ne, bi pa moral malo premaknit žleb.

Zakaj? Voda pada navpično. V loku pada, če ima vodoravno komponento hitrosti. Večja kot je hitrost, daljši je lok. Sedaj pa poglej celo streho, kjer so strešniki valoviti in se voda nabira v utorih strešnikov ter teče nekaj metrev po strmi strehi na eni strani in pa 1,5..2 m velik panel, kjer ni žlebov za to voda teče po celotni površini panela. Če ti v prvem primeru ne teče voda mimo žleba ti tudi iz 10 cm dvignjenega panela, kateri vertikalno ne sega čez kap ne bo tekla mimo.

PS dvomljivci pa lahko naredijo preizkus- z vrtno cevjo poškropite po paneli in zalijte sleme strehe pol pa opazujte po kakšnem loku bo padala voda. (Seveda prej SE izključite iz omrežja ali uporabite en panel, kateri ni priključen na inverter).
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.

feryz ::

Zakaj pa bi izklopil SE?
Ker ni waserdiht?
Potem jo takoj zabriši s strehe dol.

nekikr ::

Zakaj? Voda pada navpično. V loku pada, če ima vodoravno komponento hitrosti.

So ti že tule povedali, da jim teče mimo žlebov ob nalivih zaradi tega.

Likalnik ::

feryz je izjavil:

Zakaj pa bi izklopil SE?
Ker ni waserdiht?
Potem jo takoj zabriši s strehe dol.


to tudi mene zanima...zakaj izklopiti iz omrežja predno jo greš polivati z vodo? kako je potem, če zunaj pada dež? kako je potem, če se SE čisti? se ob teh dogodkih izklaplja iz omrežja?....dvomim.

ReRMh ::

Likalnik je izjavil:

to tudi mene zanima...zakaj izklopiti iz omrežja predno jo greš polivati z vodo? kako je potem, če zunaj pada dež? kako je potem, če se SE čisti? se ob teh dogodkih izklaplja iz omrežja?....dvomim.

o čem se zanima zdaj? če je dan sončen in so paneli vroči, da bi jih polival z vodo za večji izkoristek? :D

no, ob deževnem dnevu ni problema in letošnja feb in mar sta zelo švoh...

Constantine ::

ok, potem grem v akcijo.

Katerega izvajalca priporočate? Gledam malo po netu in je miljon izvajalcev + sosedov Joža, ki se mu je zdel fino skočit na bandwagon in zaslužit par eur in v bistvu nima pojma o kablovju

telexdell ::

feryz je izjavil:

Zakaj pa bi izklopil SE?
Ker ni waserdiht?
Potem jo takoj zabriši s strehe dol.

Hmmm- le zakaj morajo biti optimizatorji na največ dveh panelih in zakaj se ljudje tako bojijo gasiti požare objektov, če so na njih SE? So pa ja paneli vaserdiht a ne- brizgalno v roke pa šibaj Julka;((;((;((

PS kaj ti delaš sam me ne briga, nasvetov da bi kdo delal kaj potencialno nevarnega pa ni najpametneje dajati. Boljše 100 varnostnih ukrepov preveč kot eden pomankljiv.
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.

telexdell ::

nekikr je izjavil:

Zakaj? Voda pada navpično. V loku pada, če ima vodoravno komponento hitrosti.

So ti že tule povedali, da jim teče mimo žlebov ob nalivih zaradi tega.

Če ti ob nalivu ne teče s strehe mimo žleba ti ne bo niti s 10 cm dvignjehega panela, če ne sega čez kap. Po drugi strani pa- če je naliv takšen, da teče voda mimo žleba, kje je tu problem? Itak je že zaradi naliva vse poplavljeno:)
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.

DamijanD ::

Danes sem zvedel, da huaweiov 3f razsmernik z baterijami deluje drugače, če ima elektriko ali ne. V primeru delovanja brez elektrike ima samo 1f, če pa omrežje deluje pa lahko dela s 3f. So to vsi hibridni taki?

deco16 ::

Niso.

nekikr ::

Constantine je izjavil:

ok, potem grem v akcijo.

Katerega izvajalca priporočate? Gledam malo po netu in je miljon izvajalcev + sosedov Joža, ki se mu je zdel fino skočit na bandwagon in zaslužit par eur in v bistvu nima pojma o kablovju

Probaj prepričati našega ferya. Za 999€ ti postavi 69kw elektrarno, rabi pa slabih 42 minut.
««
310 / 354
»»