Prilagajanje spletnih cen profilu uporabnikov buri duhove

Utk je 31. dec 2012 ob 09:48 izjavil:

... vseeno pa pri taki prodaji manjka še barantanje.

Sklepam, da se trgovci zavedajo, da so kupci večinoma vajeni enakih prodajnih cen za isti artikel ob istem času pri istem trgovcu. Spoznanje kupcev o zanje neenakih cenah artikla pri istem trgovcu bi verjetno vsaj del njih odvrnilo od nakupa in bi nakup opravili pri drugem trgovcu, ki cen ne prilagaja po kupcih. Pri frizerjih, naprimer, tega učinka ni, saj so razlike v cenah med moškim in ženskim striženjem pri vseh frizerjih različne (morda obstaja kakšna izjema) in tega javno ne prikrivajo. Ljudje so se pač s tem sprijaznili in sprejeli za samoumevno.

Ker ljudje individualno prilagajanje cen pri običajnih trgovcih še niso sprejeli za samoumevno, trgovci poskušajo prilagajanje cen izvesti prikrito, kar je na internetu možno, saj je uporabnikov stik s trgovcem preko spletne strani individualen. Ker je takšno individualno prilagajanje cen prikrito, trgovec od potencialnega kupca ne more pridobiti ustrezne povratne informacije o njegovem dejanskem povpraševanju. Trgovec se zato poslužuje raznih posrednih povratnih mehanizmov (npr. že v novici in v komentarjih omenjeni: pogostnost ogleda podatkov o ponujenem izdelku, kraj dostopa do interneta ali registriran kraj bivanja oz. prejemanja pošiljk), ki morda statistično za celotno populacijo nakazujejo na povišano verjetnost povpraševanja posameznega kupca. Problem je torej predvsem v neodkritem poslovnem odnosu trgovca do kupca in se zato marsikateri kupec pri takšnem trgovcu počuti ogoljufanega - predvsem tisti, ki plača višjo ceno.

In kako naj bodo trgovci odkriti, če so doslej tržno ceno upravičevali s stroškovno ceno, s kakovostjo ali funkcionalnostjo izdelka - ali morda isti izdelek za različna potencialna kupca nosi različno stroškovno ceno, je morda različno kakovosten ali pa morda nudi različne funkcionalnosti? Ne, je pa takšno upravičevanje cene način manipulacije. Tržno ceno se upraviči:

- s povpraševanjem - posamezen kupec lahko oceni, kako kakovostna je zanj dobrina (izdelek/storitev), ali funkcionalnosti dobrine ustrezajo njegovim željam, kakšen pričakovan družbeni statusni simbol mu posedovanje izdelka predstavlja, kakšen je njegov odnos do dobrine, lahko čustven, kakšno kupno moč ima in koliko si dobrine sploh želi - če so želje morda neomejene, so po različnih dobrinah vseeno porazdeljene (mimogrede, s kupno močjo in porazdeljenostjo želja se na čuden način ukvarja veda, ki preučuje škodo, ki jo piratiziranje povzroča gospodarstvu);

- s ponudbo - ponudnik težko dosegljive dobrine pri danem povpraševanju lahko proda po višji ceni kot za lahko dosegljive dobrine (ljudem boš težko prodajal zrak, saj ga ima večina kar pred nosom, kar pa ne velja za potapljače malo niže pod gladino vode);

- pod vplivom konkurence med ponudniki - razlike v ponudbi, lokaciji in načinu dostopa do dobrin (dvomim, da bo šel povprečen v Sloveniji živeči človek v Gvatemalo zgolj k frizerju, je pa bolj verjetno, da bo od tam naročil kakšen ugoden izdelek preko interneta), v dodatnih ugodnostih, v odnosu potencialnega kupca do posrednika ali ponudnika ipd.;

- pod vplivom manipulacije, ki ima največji učinek na povpraševanje (objektivno ali subjektivno vrednotenje dobrine, npr. koliko kg mase ima ali kako lepo bolikovan je izdelek, laganje, parcialno izpostavljanje lastnosti dobrin, predvem dobrih, poudarjanje družbenih vrednot ali dosega višjega družbenega status z dobrino ips.).

Če trgovec od potencialnega kupca nima eksplicitne povratne informacije o povpraševanju, barantanje, tudi individualno, ni mogoče. Uveljavljen je model poslovanja z barantanjem, dražba, vendar je ta skupna vsem potencialnim kupcem. Ljudem v zahodnem svetu je individualno barantanje pri trgovcih povečini tuje. Drugače je, ko običajni ljudje prodajajo rabljeno blago, npr. hiše, avtomobile, kjer se pogajajo s potencialnimi kupci individualno, saj prvi navadno končne cene ne postavijo javno. Tako je tudi v storitveni dejavnosti, kjer se storitve izvede preko projektov - pogodbe, vključno s cenami, se sklepa s strankami individualno.

Unknown_001 je 31. dec 2012 ob 16:41 izjavil:

Hmm, če bi na spletnih straneh imeli take kukije, ki bi vrednotili računalnik in iz tega sklepali kok je posameznik premožen, bi cene zastarelih računalnikov zanimivo poskočile- I smell a verry verry good business

In kaj bi se zgodilo v virtualizaciji?
Če dodeliš 2GB rama, potem nove slušalke stanejo 69.99€, če mu pa dodeliš 512MB pa jih lahko dobiš že za 49.99€
256MB je pa ekstra popust, ker si revež.

Bo pa za nakupe en 2.3 androidnik. S CBM se bo pa mal težko na štacuno logirat.