Letošni iteraciji pravijo "Project Cyber Monday 3", odnesla pa je skupaj 101 domeno. Prvič se ji tudi pridružuje evropska akcija "Project Atlantic", ki je izvedena v sodelovanju z Evropolom in policijskimi upravami Belgije, Danske, Francije, Romunije ter Združenega Kraljestva. Na ta način so uspešno zasegli še dodatnih 31 domen pod TLD-ji .eu, .be, .dk, .fr, .ro in .uk, ki sicer ne bi bile v dosegu ameriške policije. Novonastalo sodelovanje sledi intenzivnemu ameriške strani, vključno z obiskom njihovega vicedirektorja Erika Barnetta v Stockholmu novembra lani, kjer je hvalil vrline tega sumarnega postopka.
Zasegi so izvedeni z ugrabitvijo (hijackanjem) domene, tako da to preusmerijo na posebni strežnik ameriške vlada z zdaj že dobro znano slikco. Kot se ICE rad pohvali, so v dosedanjih akcijah (novembra in potem februarja, okoli Superbowla) zasegli že skupaj 1630 domen, ter nato zabeležili kar 110 milijonov individualnih obiskov na svoji opozorilni strani. O tej tehniki bi nekaj vedeli povedati tudi pri našem Uradu za nadzor prirejanja iger na srečo, ki se je na podoben način spravil urejat internetne stavnice, ustava gor ali dol.
Kar je Barnett med svojim hvalospevom pozabil povedati, je, da te strani zasegajo na podlagi seznama, ki ga dobijo od imetnikov avtorskih pravic, brez kakršnegakoli predhodnega zaslišanja nasprotne stranke (ex parte). Saj je super, da gre tako hitro, vendar jo je ICE v par primerih tudi konkretno brcnil v meglo, npr. v primerih glasbenega bloga dajaz1.com ali španskega imenika z internetnimi prenosi športnih tekem rojadirecta.com. Obema so morali po približno poldrugem dni zavlačevanja, molka uradnega organa in poskušanja z vsemi mogočimi, manj mogočimi in odkrito nemogočimi vlogami povrniti domeno.
Postopku se pravi civilna zaplemba (civil forfeiture), ker omogoča zaseg predmetov in premoženja, pridobljenega iz kaznivih dejanj, brez predhodne izvedbe kazenskega postopka, pravzaprav brez vsakršnega postopka, ki bi vključeval lastnika. Gre za zlovešči mehanizem, ki se je sprva uporabljal le zoper organizirani kriminal, potem zoper prekupčevalce s prepovedanimi poživili, po spretni noveli US Code pa še za potrebe pregona kršiteljev avtorskih pravic. Poznajo ga v ZDA in Veliki Britaniji, medtem ko je kontinentalnemu pravu v veliki meri tuj. Zato je toliko bolj zanimivo, da ga poznamo tudi pri nas, v obliki zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). ZOPNI je del Zalarjeve male velike pravosodne reforme, sprejete novembra lani -- že po razpustu parlamenta, ko naj bi se odločalo samo o nujnih zadevah. Uporabljati se je začel letos spomladi, a mu tožilci še niso namenili kake omembe vredne pozornosti. Predvidevamo, da bo prvič viden v kakšen procesu proti ti. tajkunom, nakar (se bojimo) mu bodo morali po uspešni pritožbi in propadu naveznega kazenskega postopa vse skupaj vrniti, seveda s takimi obrestmi, da se bodo še najbolj pohlepni tuji hedge skladi spraševali, kako da je to možno.
