Negativne posledice industrijske revolucije

Nobene ni.

Ravnokar berem The first mountain man serijo in čeprav so dogodki izmišljeni, je kar dober opis poseljevanja Amerike- ko so globlje v kontinent hodili šele kožuharji, banditi... ko so še Indjanci živeli z naravo... .
Parni stroj (ki ga je sicer 'iznašel' že Hero iz Aleksandrije, Watt le dodelal v uporabno obliko) je pa omogočil, štartal ind. revolucijo in mislim da smo ljudje z njim dosti izgubili, vse v imenu napredka.
Glavno vprašanje je, če bi bilo res toliko slabše če ljudje ne bi razvili industrije? Kdaj so več delali in manj imeli, danes malo delamo in imamo vse, a vseeno današnji mulc ni tako zadovoljen ko dobi Ifona, kot sem bil še par deset let nazaj jaz s piw piw fliperjem. Največja izguba je v tem, da smo postali polnoritni.

Razumem pa da npr jype takrat ne bi bil sposoben preživeti.

jype je 25. nov 2012 ob 14:24 izjavil:

Stewie G> Če pogledaš družino srednjega razreda, starši so morali delati po 15 ur na dan za mizerno plačilo, delali pa so tudi otroci. Samo en primer.

Čakaj malo - pred industrijsko revolucijo so pa sedeli okrog velike mize pod lipo in jedli jagenjčke?

Ne tega pa nisem rekel, takrat je šlo boljzamanofakture in malo manj množično proivodnjo, kar je pomenilo tudi manj množično izkoriščanje.

Ja, se strinjam, imeš prev po eni stani. Ampak mislil sem na meščansko družino. Pa saj ni važno. bistvo je, da jih morem zadai debate pri zgodovini najti čim več.

Pred industrijsko revolucijo je bilo bolj malo meščanov. V mestih so bili predvsem trgovci in obrtniki, ki so garali cel dan. Ni posebne razlike.

Stewie G> Pa saj ni važno. bistvo je, da jih morem zadai debate pri zgodovini najti čim več.

Jah, kar je napisal Blinder (razen to, da je bilo znanje vredno vedno več - to se meni zdi plus, ne minus).

Velik minus za prebivalstvo tistega časa je bila tudi urbanizacija in vedno hitrejše preseljevanje v mesta, kar je dejansko začasno precej znižalo higienske in socialne razmere.

Stewie G> Eno vpašanje. Ko se je začelo odpiranje tovarn, so bili lastniki naši, ali Avstrijci?

Oboje, več seveda tujci. Od znanih avstrijskih (državnih) tovarn lahko omeniš Tobačno.

Stewie G> Pa še tole? koliko časa na dan, je v času ind. revulucije delal povrečen delavec? Ali si delali tudi otroci?

Za povprečje je težko reči, ni pa bilo neobičajno, da so delavci živeli v poslopjih s skupnimi ležišči blizu ali v tovarni in imeli 16 urne delavnike. Ja, tudi otroci so delali.

first_line je 25. nov 2012 ob 14:14 izjavil:

Glavno vprašanje je, če bi bilo res toliko slabše če ljudje ne bi razvili industrije? Kdaj so več delali in manj imeli, danes malo delamo in imamo vse, a vseeno današnji mulc ni tako zadovoljen ko dobi Ifona, kot sem bil še par deset let nazaj jaz s piw piw fliperjem. Največja izguba je v tem, da smo postali polnoritni.

Seveda bi bilo slabše. Ti zdajle ne bi sedel v prijetno ogrevanem prostoru ampak v mrzli bajti, brez žarnic, brez računalnika, brez zabave in bi že trdo spal, izmučen od celodnevnega garanja.

Malce vprašaj starejše občane, pa ti bo jasno.

Ali pa si oglej notranjost kakšne starejše bajte in si zamisli, da se moraš jutri preseliti vanjo.

kaj ti bo google če maš S-T

Hvala vsem za odgovore še enkrat, debata pa je že stekla.
LP

Pa električno baterijo so tudi Egipčani poznali.

Najbolj očitna in tudi oksimoronska negativna posledica industrijske revolucije (pa če hočeš tudi informacijske) je bila ta, da takrat so nas nategovali, da bomo z vso to mašinerijo manj in lažje delali, v resnici pa še več delamo z njo kot sicer.
Če bi pa danes kakšna CME vsa električna vezja skurila na tem planetu, pa folk sploh ne bi preživel, razen tistih, ki so že dolgo časa nekako v stiku z naravo oz. živijo delno podobno kot tisti pred industrijsko revolucijo.

Kamran je 2. dec 2012 ob 20:46 izjavil:

v resnici pa še več delamo z njo kot sicer.

Dej ne ga srati no. Folk se odmaje v službo in je ob treh že doma, ostali čas jamra kako jim je hudo. Tako dobro se ljudje še niso imeli nikoli.

Dela se v poleti hlajenih, pozimi ogrevanih prostorih, na vsakem vogalu avtomat za kofe. Včasih, če si hotel imeti toplo si prinesel svoj premog v službo, pa še to samo privilegirani.

Prideš domov, bajta je topla, temperatura se sama uravnava, nič kurjenja, vlačenja drv izpred hiše, stiskanja za eno pečjo v eni sobici..

Kaj nihče ne posluša starejših, prebere kakšne knjige iz ne tako davne zgodovine, pogleda kako so zgrajene starejše hiše...

...v zadnjem času je kup partizanskih filmov, poglej si v kakšnih bajturah so ljudje bivali še 70 let nazaj in kako so živeli.

Zdaj si pa predstavljaj tekanje po gozdovih v čevljih, ki jih nekdo naredi na roke, v oblačilih ki za vodoodpornost še niso slišala, razen na zelo osnovne načine itd itd itd...

V današnjem času imajo tako razkošje prav vsi, ki se zanj odločijo.

Barbarpapa2 je 2. dec 2012 ob 22:58 izjavil:

Pozdrav

Ob negativnih vplivih industrijske revolucije se najprej spomnim na poklicne bolezni. Nekaterih pred industrijsko revolucijo nis(m)o poznali, nekatere so pa bile nepomembne. Veliko se jih je z razvojem ublažilo in/ali odpravilo, nekatere pa so problem še danes. Pa nove tudi nastajajo...

LP

Jože

Pa vendarle ljudje živijo dlje kot kadarkoli doslej.

Industrija je prinesla tudi zdravila, manj garanja, več udobja.. posledično daljšo življenjsko dobo.

negativna je hiperprodukcija, požrešnost kapitalistov in posledično uničevanje naravnega okolja

Manjša vrednost človeškega dela v proizvodnah, kar bi sicer lahko obrnili v plus, ampak zaenkrat je minus. Če začneš seštevati vse pluse ind. revolucije se minusov sploh ne opazi več.

jype je 3. dec 2012 ob 10:57 izjavil:

Vajenc> Manjša vrednost človeškega dela v proizvodnah

Kako manjša? En človek opravi več dela na časovno enoto in mora biti kvalificiran in sta zato dohodek in dodana vrednost višja (čeprav se morda komu zdi, da sta nižja, ker za preživetje ni še nikoli opravljal tlake pri fevdalcu).

Če stroji uspešno nadomeščajo človeške roke oz. so človeške roke konkurenčne ceni strojev le v državah tipa Viatnam, pomeni, da je vrednost človeškega dela v proizvodni manjša. Še 50 let nazaj so bili delavci v slovenski proizvodnji plačani primerljivo z ostalim srednjim razredom. Danes delajo za 600€ in upajo, da ne bo naslednji mesec firma odprla tovarno na Kitajskem.

Vajenc> Še 50 let nazaj so bili delavci v slovenski proizvodnji plačani primerljivo z ostalim srednjim razredom.

Ampak to je bilo pri nas, kjer se je plansko določalo, koliko je kaj vredno. V tržnih gospodarstvih proletarci niso imeli te sreče.