Ko diplomant FRi išče službo

Če je 600EUR za nepro itjevca preveč je to zato, ker so tisti ko so pro dobijo sam 1000EUR. Problem je da so tudi tisti, ki delajo hude stvari premalo plačani, medtem ko nekateri nad njimi pospravijo 100x tolko, ker so pač nad njimi.

Aja pa btw, študent v sparu k salamo reže al polni police itd. zasluži več kot 400EUR na mesec.
Pogoj za delo? Prosti čas. Znanje? Odreži salamo, stehtaj, zalepi nalepko.

Študent v pekarni? Zasluži več k 400EUR na mesec. Pogoj? Prosti čas. Znanje? Nauči se ceno tistih 30 izdelkov, ki so tam.

Natakar študent? Lahko zasluži 600EUR+ Pogoj? Prosti čas. Znanje? Nošenje krožnikov in pladnja. To je več ali manj spretnost.

Študent v skladišču? 500EUR

Študent v kuhinji, recimo picopek? 400EUR+

Dostava 400EUR+

Potem pa maš študent IT, ki programirajo pa uporabljajo kr nekaj več možganov, pa dobi tut 400EUR?

Tiste številke zgoraj niso izmišljene, ker te študente poznam.

Ne more bit nekdo, ki se lahko zaposli z osnovno šolo isto plačan kot nekdo, ki se je učil 10let več. (sredna+bol1+bol2)
Tisti, ki se po osnovni zaposli redno zasluži tistih 500EUR na mesec (aka 60000EUR v 10 letih).
Tisti, ki je pa študiral, je pa skoraj tolko vložil v faks v teh desetih letih (oz. starši).
najemnina + hrana + potni stroški + stroški za faks (kopiranje, printanje, izdelovanje maket itd.)

Potemtakem je na koncu res boljše, da greš po osnovni smeti pobirat v park za 500EUR in v teh 10 letih medtem, ko sošolc konča izobraževanje zaslužiš 60kEUR maš 10 let delovne dobe izkušenj.
Pa če maš srečo in gobec prideš v teh 10 letih iz pobiralca smeti v vodjo oddelka pobiralcev smeti.

Pa da bi se vsi tisto šolali, kar je trg potreboval pred 10 leti je itak bv. Ker se je v teh 10 letih stanje trikrat spremenilo/nasičilo/natrpalo blabla.

Double_J je 17. jun 2013 ob 19:25 izjavil:

Iz finančnega vidika se povprečnemu človeku bolj splača, da gre kar takoj delat. Kake velike razlike v zaslužku ne bo, bo pa šel 10let prej v penzijo lahko.

Pod pogojem, da bomo takrat še poznali penzijo.

black ice je 17. jun 2013 ob 19:33 izjavil:

Pod pogojem, da bomo takrat še poznali penzijo.

S tem ne vem kako bo... imel boš socialno če ne bo penzij. 260€ hehe.

GamerBoy je 17. jun 2013 ob 19:35 izjavil:

Ma ja saj problem je edino da v proizvodnji ni nekega blaznega potenciala oz prostora za napredovanje, kot je to v IT. Sicer pa, ker nisem zahteven(služba je služba in ne moje življenje) bi raje izbral pakiranje kruha v pekarni za 800 eur(kjer sem kot študent že delal za jurja na mesec), kot pa delo pri Mavriku ...

IMO pretiravaš. Meni je pa ravno monotono delo naporno. Pa ne fizično, psihično. Been there, done that.

Res je, da za pakiranje kruha ne potrebuješ nobenih priprav, prideš, narediš svojih 8 ur in greš domov. Pri programiranju (oz. vstavi kakršnokoli IT delo) se vedno nekaj spreminja in moraš konstantno slediti napredku, če ne si dinozaver.
Tega v pekarni ni, zadnji spremembi v 10 letih, ki sem ju zasledil v lokalni pekarni sta elektronska blagajna s touch screenom in drsna vrata. Če ti to ustreza, super. Meni ne.

GamerBoy je 17. jun 2013 ob 20:01 izjavil:

Meni skoraj nobena realno dosegljiva služba ne ustreza, vse mi je bolj delnem suženjstvu podobno, gledam le kaj mi manj neustreza ... Tako da mi je delo v pekarni manj naporno, kot nek IT šiht pri šefu ala Mavrik, ki pričakuje nevem kakšne dokončane projekte zraven faksa in življenja na splošno, v pekarni mi vsaj lastne hlebce ne bi treba nosit na razgovor.

Mavrik ni tako grozen, kot si ga ti predstavljaš in dvomim, da boš kdaj delal z njim a ne zaradi lastne želje, temveč verjetno on ne bo želel delat s tabo. Imam podobno mnenje kot on: veliko ljudi pride iz faksa nesposobnih in takšnih ne moreš zaposlit, če želiš furat firmo.

obstaja nas tudi veliko z dokončanimi projekti cliente, referencami o delu in lastnimi projekti, ko pridemo iz FRIja. Je pa takšnih cca 10% diplomantov ali manj - so pa zato iskani.

GamerBoy je 17. jun 2013 ob 20:01 izjavil:

v pekarni mi vsaj lastne hlebce ne bi treba nosit na razgovor.

Na prvi pogled ima celo smisel.

Za vse: na geizhalsu se isce - http://geizhals.at/ (desno zgoraj)

Placila od 3 do 7k€, 14 plac. Tudi ce ne ustrezas vsem zahtevam, se lahko vsak prijavi. Ce ne dobis nobenega odgovora, zna pomenit, da si se mocno precenil :)

Idealen nacin prit v Avstrijo je vpisat studij in nardit par zanimivih predavanj ter ob tem iskat delo, pri katerem si placan na uro.

V Microsoftu , letošnjem zmagovalcu, je povprečni zaposleni lani na tekoči račun prejel dobrih 3.100 evrov neto plače, medtem ko slovenska podjetja iz iste dejavnosti za zmagovalcem zaostajajo kar za polovico in več.

Eto... bingo!

Resnica je predvsem, da v Microsoftu nimajo informatikov.

Eh vam je vse jamranje, če se nekdo ne strinja z vašo ideologijo.

Dragi Spovedničar, sem človek izrazitega socialnega čuta, a si ne delam utvar. Ko trg nima denarja ali pa so tisti pri denarju bolni nanj, ni pomoči. Vsaj kratkoročno ne. Začni za 500, prilezi do vrha, vmes bodi zaslužen za poslovno odličnost svojega podjetja ali podjetja, kjer se boš zaposlil, in ko boš pri denarju ter odločevalskih močeh, se spomni lastnih besed s tega foruma. In se tako tudi vedi. Slava ti!

In v teh časi se ne cedita ne med ne mleko, zato bo potrebno potrpeti in ne glede na branžo bo standard (beri: plača) še nekaj časa padal/-a.

Fakulteta ni vir navdušenja in angažmaja. Je samo prostor formalnega znanja, in če je kaj več, so to priložnosti. Ti jih moraš zagrabiti in se zanje potruditi, nič ne pade z neba.

Primerjave plač glede na stopnjo izobrazbe so mimo. Morda samo še v JS in med kakšnimi konzervativnimi/ljubosumnimi ljudmi. Bodimo srečni, da sploh še imamo visoko šolstvo brezplačno in, da ga niso tadesni odkrito, ta levi pa z zapravljanjem, čisto zavozili. Pametno izrabljena pravica do šolanja != tudi pravica do takojšnjega dela s poštenim plačilom. Po eni strani se je potrebno hrabro boriti proti izkoriščevalskim delodajalcem, ko pa trg crkuje tudi kaj prevzeti na svoja pleča in se iz tega tudi kaj naučiti; prevzeti vajeti in delati/poslovati drugače.

technolog je 17. jun 2013 ob 14:54 izjavil:

Kolk časa bi vi dal na intervjuju, da človek reši tole nalogco?

Napiši rekurzivno funkcijo za izračun fakultete, ki preskoči vse sode faktorje. Primer: 6!* = 5*3*1 = 15.

Nič, ker take naloge niti nikomur ne bi dal, saj ne vidim uporabnosti v realnem poslovnem življenju. Prej bi mu dal zahtevo za pripravo kakega SQL statementa.

Men gre najbolj na kurac to, da so javni razpisi v IT sektorju še vedno tako gromozansko veliki. Ne mi o tem, kako država nima denarja.
Pod milijon je redko kateri, tudi če se gre zgolj za par let vzdrževanja nekega računovodskega sistema.

Torej obogatijo zgolj priskledniki, lastniki firm, ki so bile ob pravem času na pravem mestu.

Denar bi moral bit bolj razpršen, predvsem v nova podjetja in startupe.

Blinder je 17. jun 2013 ob 21:20 izjavil:

V resnici sploh nima veze koliko so sposobni diplomanti Fri-ja. Če bi bilo dovolj služb, bi tudi ta najmanj sposobni dobili delo. Če služb primanjkuje, pa so lahko firme zbirčne. 10 let nazaj firme niso bile tako zbirčne kot so mavrikovi danes...

Ne, samo izkaže se da firme, ki so polne povprečnežev pač ne morejo služiti dovolj denarja za nadpovprečne plače. Da pa firme niso bile izbirčne pa je... narobe :) Le več firm, ki so zaposlovale manj sposoben kader je bilo in so se pač ob presihu državnega denarja težko obdržale na trgu kjer morajo tvoji produkti biti plod znanja.

GamerBoy je 17. jun 2013 ob 20:14 izjavil:

Glej faks opravljam vestno, nič ne ubiram bližnjic, pišem seminarske itd... Kot začetnik sem se pripravljen določene stvari, ki jih zahteva delodajalec naučiti in sem tudi delaven(kar pa ne pomeni, da sem tudi glup, da bom nekomu delal za polovično ceno). Ampak mi na kraj pameti ne pade da grem nekomu za 3 mesce zastonj delat, projekte pa bom kvečjemu delal ko bom na čakanju šihta, ker za 1x mi še zadnjih nekaj izpitov in diploma predstavlja več kot dovolj šolske zaposlitve.

In s tem pač ni nič narobe. Delati zastonj za nekoga je redko produktivno in kvečjemu vodi v izkoriščanje. Zna pa biti pomaganje pri kakem projektu z lastnega veselja pomoč pri hitrejši zaposlitvi :)

Heh zanimivo je kako nekateri tumpate, da bi moral že pred iskanjem zaposlitve delati na nevem kakšnih projektih, ustvarjati to in ono...

Bo treba v tujino, malce ven iz Evrope. Slovenska izobrazba je priznana, večina jih ima srednje šole, plače solidne in rastejo, s tem ko si dlje v podjetju, na prijave na delovna mesta se (odzovejo tudi če negativno). Če delovnih mest ni jih pač ni, torej ali šola ja ali ne, ko doštudiraš in greš ven vidiš da so kar lepi zneski če bi želel študirati v tujini.

Kako do vize je pa stvar v iznajdljivosti.

Zanimivo, tole zgodbico, kako je angažiranost v študentskih letih rešitev za bodoče brezposelne poslušam zadnjih par let (od začetka krize), verjetno jype misli, da bodo angažirani diplomanti kar po tekočem traku odpirali startupe. :)

lexios> verjetno jype misli, da bodo angažirani diplomanti kar po tekočem traku odpirali startupe. :)

They do.

Ostali pa jamrajo.

Utk> Naloga inženirja ni, da odpre startup, on je inženir, brez začetnega kapitala, zakaj in kako bi on odpiral podjetje?

Ker je ustrezno delovno mesto za inženirja brez začetnega kapitala za šalterjem v McDonaldsu.

Utk> Niti ni naloga študenta, da bo delal na projektih, zastonj ali plačano, njegova naloga je, da čim prej konča faks

Mhm, čimveč neuporabnih kadrov potrebujemo, naše gospodarstvo trpi zaradi prevelike količine ljudi, ki ustvarjajo dodano vrednost.

Mavrik je 17. jun 2013 ob 23:35 izjavil:

Blinder je 17. jun 2013 ob 21:20 izjavil:

V resnici sploh nima veze koliko so sposobni diplomanti Fri-ja. Če bi bilo dovolj služb, bi tudi ta najmanj sposobni dobili delo. Če služb primanjkuje, pa so lahko firme zbirčne. 10 let nazaj firme niso bile tako zbirčne kot so mavrikovi danes...

Ne, samo izkaže se da firme, ki so polne povprečnežev pač ne morejo služiti dovolj denarja za nadpovprečne plače. Da pa firme niso bile izbirčne pa je... narobe :) Le več firm, ki so zaposlovale manj sposoben kader je bilo in so se pač ob presihu državnega denarja težko obdržale na trgu kjer morajo tvoji produkti biti plod znanja.

To ni res, mamo ogromno firm z nespodobni kadrom, ampak, ker so na državni joški, jim gre zelo dobro.

Utk je 18. jun 2013 ob 08:56 izjavil:

Zakaj bi bil nekdo neuporaben, če dela predvsem faks, in ne še vse drugo?

Zato ker imajo trenutno svezi diplomiranci najvecje tezave s tem, da ne znajo uporabiti znanja, ki so se ga naucili na faksu. Ce naredis zraven se kaksen projekt pa te prisili, da gledas na stvar se iz drugega zornega kota

Utk je 18. jun 2013 ob 08:56 izjavil:

Če so programi na faksih zgrešeni, je to problem, ki ga ne moreš zaupat vsakemu posamezniku kako ga bo rešil - katere projekte si bo izbral, oz. kateri projekti bojo izbrali njega. Če na faksu ne znajo naučit stvari, naj dajo predmet, 20 ur na teden, delo na projektih v gospodarstvu.

Programi na faksu vecinoma niso zgreseni. Cisto vredu uporabljajo svojo vlogo in sicer, da naucijo studente kaksen nabor orodij imajo, ki jim bodo tekom zivljenja prisli prav.

Utk je 18. jun 2013 ob 08:56 izjavil:

Zaradi razmišljanja Smurfa imamo veliko število neuporabnih ljudi z diplomo, ki postanejo neuporabni v trenutku ko naredijo diplomo in potem jamrajo da imajo 800 evrov plače - seveda jim je bilo 800 evrov super, dokler so imeli še bone.

Niti ne. Tisti, ki smo delali faks in zraven se kaj imamo v povprecju precej visje place od tistih, ki so delali le faks.

Utk je 18. jun 2013 ob 08:56 izjavil:

Seveda je koristno, da se človek nauči čim več, ampak ni nujno, da so to neki strašni projekti. Nek štromar lahko doma celga boga ustvarja, pa ne bo imel na razgovoru kaj pokazat, je zato kaj manj koristen kot nekdo, ki je za 3 evre na uro delal na firmi trikrat bolj enostavne stvari?

Ce nek stromar nekaj doma ustvari, lahko marsikaj pokaze na razgovoru, zakaj pa to ne bi bil projekt?

@Utk ko te na zagovoru vprasajo, ce si se s cim ukvarjal jim poves a ne, pa malce opises zadevo.

Po mojih opazanjih je kriticno, da uspes v casu faksa razviti tako razmislanje, kjer povezujes faks-delo, tako pridobis in boljse teoreticno znanje (ker si motiviram, ker recimo hoces doma postaviti sistem) in naucis se to znanje uporabiti. Pa, ce je nekdo nekaj "sraufal" v casu studija ti tudi dosti pove o osebi. Tak rad dela (z veseljem) ter ga zanimajo stvari, in prav take ljudi si ti zelis kot delodajalec.

@Ramon dekers
Mogoce jype ni naredil faksa, je pa osvojil potrebno znanje (ki se ga uci tudi na faksu) in ga zna celo uporabiti. Zato pa je vreden vec na trgu, kot povprecen FRIjevec.

Itak, da se bomo pogovarjal naprej. Lih s tem pokaže človk, da ga zadeva res zanima, celo tako, da jo dela, čeprav je sama sebi namen.

Jst sm imel veliko lastnih projektov tekom faksa, ampak kar mi je dalo energijo je to, da sem dejansko dobil občinstvo, ki jih je uporabljalo. Če ne bi...?

Jaz sem tudi marsikaj naredil, ampak ne kaj veliko za nekomu pokazat. Niti niso te stvari ponavadi na nekem nivoju, ki ga diplomant ne bi zmogel en teden po diplomi. Če si bruc ali v srednji šoli ti je kul, če narediš nekaj, kar nekdo sredi faksa še načeloma ne zna. Ampak bi pa ravno tako znal, če si bi vzel en teden časa. Če niti tako ne, mu pa res niti diploma ne koristi.

para! je 18. jun 2013 ob 10:00 izjavil:

Itak, da se bomo pogovarjal naprej. Lih s tem pokaže človk, da ga zadeva res zanima, celo tako, da jo dela, čeprav je sama sebi namen.

Ampak to ni noben dokaz znanja, projekti ki so sami sebi namen namrec.

Včasih znanje ni vse, je samoiniciativnost, inovativnost, zagnanost, želja po učenju dosti več. Če je človek sfural par projektov, čeprav nihče ne ve zanje, je velik plus.

To da ljudje nič ne delajo poleg faksa, ni samo problem FRI. Poznam kar nekaj folka moje generacije iz FE, ki so diplomirali, ne da bi naredili eno samo vezje, ali pa potegnili kak elektro kabel.

Pa so zdaj kar lepo asistenti na faksu. In jim ni nič hudega. Sploh ženske v moji generaciji. Pridne pupe, ki so delale izpite, pa še profesorji so jim malo pogledali skozi prste. Saj kaka pa že mora biti v letniku. Tako na FRI kot na FE.

Ko prideš delat v neko firmo, preprosto rabiš kilometrino. Ki jo dobiš tako da nekaj delaš. Karkoli, kot je že bilo omenjeno. Vsaj nekaj si se naučil in sprobal. Kar je še najbolj pomembno, srečal si se z realnim problemov, ki ga težko doživiš v laboratorijskem okolju na faksu. Oz. vsaj težje ...

Bom še 1x ponovil ... KILOMETRINA ... S faksom ali brez. In neko delo ... KARKOLI ...

Ko imaš 1x dovolj kilometrine, ni problem preklopit na drugo orodje ali podoben programski jezik. Sam nikoli nisem delal v C#, pa sem na nekem poskusnem delu v 14 dneh debugiral protokol z zelo malo dokumentacije in napisal programček zanj za Windowse, ki je komuniciral z napravo. Ni bil kompleksen, ampak na koncu je delalo ...

Ko učim po tujini (in tudi pri nas), opažam da danes računalničarjem predvsem manjka iznajdljivosti in samoiniciativnosti. Sploh mladim. Celo do tega pride da človek pride do problema in ne gre najprej gledat na Google. Ampak bulji v ekran kot tele v nova vrata. Ko ga malo prcnem kje je pri delanju vaje, pa pove da ima problem. Zadnjo uro. Enak problem. Po možnosti čisto na začetku vaje, ki traja 30 minut normalnega dela.

Tako da je dostikrat tudi komunikacija problem in ne samo znanje. Še večkrat pa kar oboje ...

Ne rabiš delodajalcev za kilometrino. Samo projekte.