Astronomska enota dobila novo definicijo

Nature - Astronomska enota, običajno okrajšana v a.u. ali AU, je bila prvotno definirana kot dolžina velike polosi v elipsi, po kateri Zemlja potuje okoli Sonca. To je nazorna, a ne preveč uporabna definicija, zato so leta 1976 postavili novo. Če naj merimo razdaljo v astronomskih enotah, maso v masi Zemlje in čas v Zemeljskih letih, ima Gaussova gravitacijska konstanta vrednost 0,01720209895. V mednarodnem sistemu enot SI je ekvivalentno definirana tudi kot radij nemotene Newtonske krožnice telesa, ki kroži okoli Sonca z radialno hitrostjo 0,01720209895 s^-1. Žal je ta konstanta zaradi relativnosti potemtakem odvisna od položaja opazovalca (če se postavimo na Jupiter, potem se vrednost razlikuje za nekaj kilometrov) in definirana tako, da jo je treba izmeriti. Takšnih definicij pa ne maramo, saj niso natančne, zato se jih v zadnjem času poizkušamo otresti.

Mednarodno združenje astronomov je na zadnjem srečanju, ki je avgusta potekalo v Pekingu, sprejelo novo definicijo astronomske enote, ki je natančna. Odslej ena astronomska enota meri 149.597.870.700 metrov, saj je tako definirana. V praksi bistvenih razlik ne bo, saj je to še vedno vrednost, ki jo jemljemo za dolžino velike polosi Zemljine tirnice okoli Sonca. Bodo pa astronomi imeli en glavobol manj, ko bo treba utemeljevati natančnost izračunov in meritev. Ker je Zemljina tirnica elipsa z zelo majhno ekscentričnostjo (trenutno 0,0167), smemo vzeti astronomsko enoto kar kot merilo za povprečno razdaljo med Soncem in Zemljo. In prav to razdaljo so znanstveniki že zdavnaj začeli meriti. S paralakso so že davnega leta 1672 vrednost določili na sedem odstotkov natančno.

S tem se nabor enot, ki so definirane na podlagi nekega fizikalnega artefakta, močno krči. Svetlobna hitrost je že tako ali tako definirana kot konstanta, ena sekunda pa je določena s številom nihajev sevanja, ki ustreza prehodu med dvema hiperfinima nivojema v osnovnem stanju cezija 133. Meter je od tod enostavno natančno definirati, tako da je tudi osnova astronomske enote odslej trdna. Edina osnovna enota, ki se še vedno opira na prototip, je kilogram, ki ustreza masi prakilograma v Parizu. Poizkusi, da bi to spremenili, potekajo že precej časa.