Slo-Tech - Na današnji Splošni konferenci o utežeh in merah, ki poteka v Versaillesu, so upokojili prakilogram. V pariškem trezorju leži 129 let star etalon iz zlitine platine in iridija, ki tehta točno en kilogram. Takšnih etalonov je po svetu še kar nekaj, a konkretni je poseben, ker je njegova masa po definiciji točno en kilogram. Ta etalon je kilogram. Nič več, saj so danes sprejeli spremembo osnovnega sistema enot, po kateri je kilogram definiran iz Planckove konstante. S tem je človeštvo odraslo -...

Nature - Vsak na svetu si lahko poustvari sekundo, meter in druge osnovne enote razen kilograma, ki je še vedno precej nepraktično definiran kot masa kosa iridija in platine v Parizu. Izmed vseh sedmih osnovnih enot, na katerih temelji celoten merski sistem ter vsa znanost in inženirstvo, je kilogram ostal grdi raček. Prvotno so bile vse enote definirano s fizičnimi objekti, a so kasneje definicije spremenili, tako da so neodvisne od njih in jih je mogoče poustvariti kjerkoli. Sedaj to čaka še kilogram.

Ena sekunda je tako definirana kot 9.192.631.770 nihajev prehoda med dvema hiperfinima nivojema...

Slo-Tech - Na 25. splošni konferenci o utežeh in merah (CGPM), ki je minuli teden potekala v Parizu, niso sprejeli predloga za spremembo definicije nekaterih osnovnih enot sistema SI, s čimer bi te dokončno postale neodvisne od človekovih izdelkov (poročilo). Štiri leta starega predloga NIST-a niso ne sprejeli ne zavrgli, temveč so odločitev preložili na naslednji kongres prihodnje leto.

Definicije osnovnih enot so se od začetkov mednarodnega sistema enot leta 1875 že večkrat spremenile. Prvotne definicije so bile zelo povezane z Zemljo in človekom: sekunda je bila definirana kot 86400. del dneva,...

Wired News - Kilogram ostaja zadnja enota v merskem sistemu SI, ki je definirana s predmetom, ki ga je naredil človek. Na začetku so bile s človeškimi artefakti povezane definicije vseh enot, a so jih sčasoma predefinirali, tako da se njihove vrednosti niso spremenile, smo pa dobili večjo natančnost. Sekunda je tako postala 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda atom cezija 133 pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja; to je vsekakor natančneje kakor razdelitev srednjega Sončevega dne na 86.400 enakih delov. A kilogram trmasto ostaja definiran kakor masa prakilograma, tj. uteži iz zlitine platine in irdija, ki jo hranijo v Parizu. Po vsem svetu je 40 natančnih kopij (etalonov), ki jih...

Nature - Astronomska enota, običajno okrajšana v a.u. ali AU, je bila prvotno definirana kot dolžina velike polosi v elipsi, po kateri Zemlja potuje okoli Sonca. To je nazorna, a ne preveč uporabna definicija, zato so leta 1976 postavili novo. Če naj merimo razdaljo v astronomskih enotah, maso v masi Zemlje in čas v Zemeljskih letih, ima Gaussova gravitacijska konstanta vrednost 0,01720209895. V mednarodnem sistemu enot SI je ekvivalentno definirana tudi kot radij nemotene Newtonske krožnice telesa, ki kroži okoli Sonca z radialno hitrostjo 0,01720209895 s^-1. Žal je ta konstanta zaradi...

Slo-Tech - Danes ponoči bodo na nekaterih delih Zemlje lahko opazovali navidezni prehod Venere prek Sončeve ploskvice. Fenomen, ki se je nazadnje zgodil pred osmimi leti, nastopi, ko so Sonce, Venera in Zemlja v tem vrstnem redu poravnani na isti premici. Pri nas ga bomo lahko en del videli jutri zjutraj po sončnem vzhodu, prvi del danes ponoči pa žal ne bo viden.

Prehod se bo začel ponoči ob 0.09 po slovenskem času in bo trajal do 6.49 zjutraj (točen čas lahko variira za največ sedem minut zaradi paralakse). Sonce pri nas vzide že ob 5.12, tako da bomo lahko videli drugi del prehoda. Vremenska napoved...

Slo-Tech - Ameriški Nacionalni inštitut za standarde in tehnologijo (NIST) je gonilna sila v projektu revizije mednarodnega sistema merskih enot SI, v sklopu katere bi vseh sedem osnovnih veličin definirali s pomočjo naravnih konstant. V preteklosti so bile enote za vse osnovne veličine definirane s človeškimi ali naravnimi artefakti, a so jih do danes večidel definirali vnovič, tako da njihove vrednosti zavisijo le od naravnih konstant. Edina izjema je kilogram, ki je še vedno določen kot masa prakilograma iz zlitine platine in iridija, ki ga hranijo v Parizu, po celem svetu pa je razporejenih 40...

Slashdot - Nas srečo nas ne bo zradiral s površja, temveč bo ponudil zgolj dobro priložnost za opazovanje. Komet Lulin N3 se trenutno mudi v bliži Sonca in je viden v ozvezdjih Škorpijon in Tehtnica, zaradi česar ima rep in protirep. Januarja in februarja bo najboljši čas za njegovo opazovanje, saj bo najbližje Zemlji 24. februarja, ko se nam bo približal na 0,41 astronomske enote ali 14,5-kratno razdaljo Lune od Zemlje (1 AE je razdalja med Soncem in Zemljo) in bo njegov navidezni sij šest, tako da bo viden tudi s prostim očesom. Posebej zanimiv je ta komet zaradi njegovih odkriteljev, ki prihajajo...

24 ur - Skupina astronomov, ki uporablja teleskop na Palamarju, imenovan Samuel Oschin, in osem-meterski teleskop na Mauna Kea, so odkrili do sedaj največji objekt v Kuiperjevem pasu, večji od Plutona.

Objekt, ki mu še niso dali imena, je od Sonca odaljen za 97 astronomskih enot (torej razdalj med Soncem in Zemljo). Premer objekta je okoli 3000 kilometrov, površje pa naj bi prekrivalo skalovje in led.

V branje.

Venus Transit 2004 -

V torek, 8. junija 2004, nam bo Zemljina sestrica Venera uprizorila fantastično predstavo -- prehod Venere čez Sončevo ploskvico, ki se ponovi le dvakrat v stoletju, zato je vsekakor ne gre zamuditi.

Pojav je podoben Sončevemu mrku, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani na isti premici, tako da Luna navidezno prekrije Sončevo ploskev. Pri prehodu Venere bo med Zemljo in Soncem namesto Lune Venera. Ker je Venera z Zemlje videti veliko manjša od Sonca (njen premer je 58 ločnih sekund, medtem ko je Sončev 31,5 ločnih minut), Venera Sonca ne bo zakrila; videli bomo lahko le majhno črno packo, ki se počasi premika čez Sončevo...