» »

Največji fiziki 20. stoletja sedaj v barvah!

Največji fiziki 20. stoletja sedaj v barvah!

Slo-Tech - Malo je tako znanih in pomembnih fotografij, kot je skupinski posnetek vseh udeležencev 5. solvayske konference. To je bila peta v vrsti znanstvenih konferenc, ki jih je vzpostavil belgijski industrialec Ernest Solvay, sicer znan po Solvayevem postopku za proizvodnjo natrijevega karbonata iz leta 1860. Leta 1911 so se na tako imenovanem Conseils Solvay srečali največji fiziki in kemiki zgodnjega 20. stoletja in od tedaj se je fizikalna konferenca priredila vsako tretje leto (z občasnimi daljšimi premori), kemijska konferenca pa od leta 1922. Lani je fizikalna konferenca potekala pod naslovom Teorija kvantnega sveta, kemijska pa pred dvema letoma pod naslovom Kvantni efekti v kemiji in biologiji. Tehnični del konferenc je še vedno zaprt za javnost in omogoča pristop le s povabilom.

Skok k bistvu novice in povratek nazaj v preteklost. Najbolj slavna je gotovo 5. solvayska konferenca, ki je leta 1927 potekala pod geslom Elektroni in fotoni. Konferenca in slika, ki jo vidite spodaj, sta zgodovinskega pomena, saj se nikoli prej ali kasneje v zgodovini na istem kraju ni zbralo toliko uglednih in vrhunskih znanstvenikov, ki so pomembno vplivali na razvoj znanosti. Res se tudi na današnjih konferencah tre nobelovcev, a ljudje na spodnji sliki sodijo v osnovni znanstveni kanon, ki ga pozna vsak intelektualec.

Konferenca leta 1927 je znamenita tudi, ker sta se tam na idejnem polju spopadla Albert Einstein in Niels Bohr, najbolj znana udeleženca. Čeprav je bil Bohr prav tako inteligenten in delaven kakor Einstein in je odkril vrsto izjemno pomembnih zakonitosti, ga zgodovina kar nekoliko po krivem zapostavlja. Prezrt seveda ni, saj je med fiziki izjemno dobro znan, a širša javnost se vendarle zdrzne le ob omembi Einsteina. Istega leta je Werner Heisenberg predložil teorijo o principu nedoločljivosti, ki je bila takrat glavna tema pogovorov. Einstein je trmasto trdil, da "Bog ne kocka", medtem ko mu je Bohr dopovedoval, naj vendarle Bogu neha ukazovati. Einstein in Bohr sta drug drugega izjemno spoštovala, a se nista strinjala o kvantni mehaniki oziroma primernem opisu teorije. Šlo je za enega najbolj intelektualnih sporov v zgodovini, ki je imel velik vpliv na filozofijo znanstvene metode in je prinesel pomemben napredek pri razvoju kvantne mehanike.

Bohr se je bil precej časa upiral ideji, da je svetloba sestavljena iz fotonov, ki upoštevajo dualizem delec-val. Sprejel jo je šele leta 1925 in od tedaj razvijal teorije na podlagi te podmene, kar je eden redkih primerov v zgodovini znanosti, ko je znanstvenik zavrgel lastno teorijo in sprejel diametralno nasprotno, ker so tako pokazali dokazi, in nato na njej celo gradil nadaljnje delo. Čeprav je to ideal, ki ga znanost zasleduje, so vrhunski znanstveniki nemalokrat tudi precej muhasti in ponosni ljudje, ki tega preskoka ne storijo zlahka. Bohr je bil odtlej zaprisežen zagovornik kvantne teorije.

Einstein se je na omenjeni konferenci boril proti ideji o kvantni nedoločljivosti (Bog ne kocka) oziroma kvantni mehaniki, ki so jo zagovarjali Max Planck, Niels Bohr, Werner Heisenberg in Erwin Schrödinger. Posledica so bile živahne debate, ki so se nadaljevale še vrsto let, in privedle do znamenitega paradoksa EPR, ki so ga v teoretskem članku leta 1935 predstavili Einstein, Podolsky in Rosen. Dokazovali so, da se kvantna mehanika ne ujema s teorijo relativnosti, torej morajo v vesolju obstajati skrivne, še nepoznane spremenljivke. Raziskovanje paradoksa je privedlo do poznavanja kvantne prepletenosti, ki jo je Einstein porogljivo poimenoval spukhafte Fernaktion (fantomsko delovanje na daljavo). Problem je začel razreševati John Bell leta 1964, ki je dobil genialno idejo, kako bi preveril, ali Einsteinove skrite spremenljivke obstajajo. Teorem Bellove enakosti so kasneje preizkusili in ugotovili, da na nivoju delcev svet ni lokalen in realen (kvantna prepletenost obstaja, Bog dejansko kocka, realnost pa je odvisna od meritev). Einstein se verjetno obrača v grobu, saj nikoli ni dokončno sprejel kvantne teorije.

In zdaj poslastica za bralce, ki so zdržali do konca. Znamenita skupinska fotografija s 5. solvayske konference je odslej na voljo v barvah. Švedska fotografinja Sanna Dullaway je znamenito fotografijo oblekla v barve (postopku pravimo colorisation). Tako si lahko sedaj v barvah ogledamo, kako je bilo na najbolj slavni fizikalni konferenci, kjer so se kresala mnenja najbolj bistrih umov v zgodovini. Več kot polovica izmed 29 udeležencev je prejela Nobelovo nagrado. Zanimivo je, da jo je Einstein prejel za razlago fotoefekta (in ne za mnogo odmevnejšo teorijo relativnost), Bohr pa za "raziskave zgradbe atomov in sevanja, ki izvira iz njih" oziroma za zgodnje delo na področju kvantne mehanike.

41 komentarjev

jimmb0 ::

Koliko več pametnih in potencialni ljudi je bilo nekdaj, toliko več neumnih in idiotskih je danes :)

MajorM ::

Se ne strinjam s tabo. Mislim da je sedaj več pametnih in potencialnih kot tedaj in enako tudi neumnih in idiotskih.
Ampak mediji raje promovirajo te druge.

dzinks63 ::

Dobra novica, tudi sam imam nekaj črnobelih fofografij in bi jih bilo lepo spremeniti v barvne, se je že kdo s tem ukvarjal in kateri program bi bil za to najprimernejši, obstaja za to kakšen prav namenski software?

bosmla ::

Jaz to naredim v PS-u... in razen potrpezljivosti ni ne vem kaksna znanost - sploh ne za tehnicno novico (to je bolj za "rumene") - so pa drugi podatki fajn za prebrat ter dobro spisano.

first_line ::

Meni na barvni zgledajo kot reklama za nov Jersey Shore.

MasterBlaster ::

Tele slike so tudi zanimive. Naredil jih je ruski fotograf 100 let nazaj. V bistvu je naredil tri črnobele slike z rdečim, modrim in zelenim filtrom. Tako da tu ni nič barvanja.
Tk je pa pika .

bajker ::

To so bili časi, ko je bila glavna motivacija znanost sama in s tem povezan napredek, danes pa je v glavnem $$$.
Zanimiv pogled na dvoboj Einstein-Bohr daje Heisenbergova knjiga.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: bajker ()

gruntfürmich ::

solvayske konference vs srečanja g8... diametralna nasprotja:))

pa btw, če na sliki ni mene in mojega kolega nikole, potem to ni smetana...

pa še ena cvetka: colorisation... a se ta izraz zares ne da prevesti? mislim da se da zelo enostavno ne da bi pri tem izpadel butl kot pri ssd-ju...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

opeter ::

Ne upajo prevesti izraza colorisation, ker ste jih vi vsi napad(a)li, ko so v novicah uporabljali izraz bliskovni pomnilnik.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

googleg1 ::

Ugotovil sem kaj me je na sliki motilo. Od 29 ljudi na sliki jih ima 20 brke. Poleg tega je vmes še ena ženska, kar pomeni da ima 71% vseh moških znanstvenikov brke.

Me prav zanima kakšen je procent nobelovih nagrajencev z brki :)

EDIT: še enkrat preštel ljudi na sliki :)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: googleg1 ()

antonija ::

Kaksen mulo zgleda Heisenberg :) Pa za Bohra sem tud mislil da bo izgledal starejsi...
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

panteist ::

bajker je izjavil:

To so bili časi, ko je bila glavna motivacija znanost sama in s tem povezan napredek, danes pa je v glavnem $$$.
Zanimiv pogled na dvoboj Einstein-Bohr daje Heisenbergova knjiga.


Jaaa, v LJ antikvariatu sem jo dobil in prebral. Izjemno dobro napisana, kjer se teme kar prepletajo od filozofije, vojne, fizike, sociologije,...
Pa mal me je nasmejal, ko sm vidu, da so se Pauli, Heisenberg ter Bohr skupaj slikal, ker v knjigi je res dobro opisan njihov odnos in prijateljstvo :)

Sicer pa, tole so pravi carji fizike, ne pa Hawking... Atomska fizika ftw :)

Mipe ::

bajker je izjavil:

To so bili časi, ko je bila glavna motivacija znanost sama in s tem povezan napredek, danes pa je v glavnem $$$.

Kako si naiven. Tudi takrat je bil denar glavno gonilo, ne znanost. Znanost je moč, torej znanost je denar.

panteist ::

Mipe je izjavil:

bajker je izjavil:

To so bili časi, ko je bila glavna motivacija znanost sama in s tem povezan napredek, danes pa je v glavnem $$$.

Kako si naiven. Tudi takrat je bil denar glavno gonilo, ne znanost. Znanost je moč, torej znanost je denar.

Kaj pa vem, Del in Celota mi je dal drugačen občutek.

Spc ::

bosmla je izjavil:

Jaz to naredim v PS-u... in razen potrpezljivosti ni ne vem kaksna znanost - sploh ne za tehnicno novico (to je bolj za "rumene") - so pa drugi podatki fajn za prebrat ter dobro spisano.

In kako točno veš kakšne barve so bile če te informacije ni več na originalu ?
Ali so barve izmišljene.

:D
 

Smurf ::

@gruntfürmich Tesla ni bil teoreticni fizik (druga kategorija)

Glede denarja pa, vecini (top) znanstvenikov predstavljajo raziskave hobi, smisel zivljenje in veliko zadovoljstvo tako, da ne dajejo denarju velike vrednosti (seveda pa ga imajo dovolj, da se jim s tem ni treba ukvarjati). Verjemi, da taki ljudje ne delajo 16 ur na dan zaradi denarja, ampak zaradi uzitka.

Mipe ::

Že mogoče, vendar je glavno gonilo vsega skupaj denar. Laboratorijev ne poganja užitek. Sponzorjev ne zanima, kako znanstveniki uživajo.

Tomas 33 ::

Včasih je bil prestiž tisti, ki je motiviral znanstvenike (jih tudi danes).

Problem današnjega časa pa je, da večina (sponzorjev) želi takoj rezultate uporabne v tehniki.

flood ::

nekam preveč nasončeni za fizikalce :)
Asus A7N8X-X, Athlon xp 2700+, Radeon 9550 Gt, 1Gb ram, 120Gb Hitachi,...
laptop: i3-330m, ati 5650, 4gb ddr3, 500Gb,...

Izi ::

flood je izjavil:

nekam preveč nasončeni za fizikalce :)

Dobro si opazil. V resnici so morali biti mnogo bolj bledi. V tistih časih so se ljudje že tako ali tako vedno skrivali pred soncem, tile na sliki pa so se sploh redko pokazali zunaj.
Pa za kravate tudi dvomim, da jih je imelo kar nekaj hudo kričeče rdeče in oranžne kravate.

Mufasa ::

Kako je ze rekel Aristotel...da so popolnoma srecne le zivali, ki so nezavedne, in mogoce teoretiki.

black ice ::

Izi je izjavil:


V tistih časih so se ljudje že tako ali tako vedno skrivali pred soncem...

Hm?

Dragi ::

Dobro opravljeno?
Niti ne...
http://io9.com/5940299/twenty+nine-of-h...
The conference was in October and there are leaves on the ground.

Yet the colorist made the trees green and added flowers to the bushes.

The building is also the wrong color.

File:Parc Leopold-Bruxelles, lycée Jacqmain ancien institut de physiologie.JPG @ Wikipedia

Zakaj se ta 'obarvana' slika tako oglasuje mi ni jasno, ko je pa polovica stvari na sliki napacno obarvanih.
PFUJ pa se taka 'zasluga' avtorici.

BaToCarx ::

Hm bolj mi je všeč črnobela kot tista "instagram" barvna.

Spc ::

Dragi je izjavil:

Dobro opravljeno?
Niti ne...
http://io9.com/5940299/twenty+nine-of-h...
The conference was in October and there are leaves on the ground.

Yet the colorist made the trees green and added flowers to the bushes.

The building is also the wrong color.

File:Parc Leopold-Bruxelles, lycée Jacqmain ancien institut de physiologie.JPG @ Wikipedia

Zakaj se ta 'obarvana' slika tako oglasuje mi ni jasno, ko je pa polovica stvari na sliki napacno obarvanih.
PFUJ pa se taka 'zasluga' avtorici.

Torej barbanje na pamet :)

Večja slika:
 

e-jay* ::

Slika je bila na 9GAG-u ze pred mesecem dni :)
Bog se je zmotil, ko je ustvaril elektron!

opeter ::

Preveč kritično gledate na barve. To je umetniško delo. Lahko bi "umetnica" obraze možakarjev in gospe pobarvala na zeleno, modro, vijoličasto, oranžno ali pink. Tako kot slika Zelene Janše ali pa zelenega Drnovška. Pač, umetniška svoboda.

 Zeleni Ivan, (c) Urška Kozak

Zeleni Ivan, (c) Urška Kozak

Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

k4vz0024 ::

čudovita preroška slika.8-)

No, potem naj pa za skupinsko fotografijo pripišejo, da gre za umetniško interpretacijo. Mnogi smo/so mislili, da so odkrili kakšen nov postopek pridobivanja informacij o barvah iz črno-bele fotke...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: k4vz0024 ()

RuN ::

Prvo kar me je zmotilo pri barvni sliki je, da je bila narejena oktobra, drevo v ozadju levo pa je zeleno, medtem, ko so listi po stopnicah pred fotografiranci rjavo-rdeči.

PaX_MaN ::

Tist so lahko zimzeleni listavci.

amigo_no1 ::

PaX_MaN je izjavil:

Tist so lahko zimzeleni listavci.

Ki so kateri med drevesi ?

panteist ::

Jao, pa saj ni važno :) pomemben je Heisenbergov creepy pogled :)

echo ::

Navadna bodika @ Wikipedia

Evotiga zimzeleni listavec :)

amigo_no1 ::

Lahko bi bil, vendar je slika ozadja preveč zamegljena da bi se videlo kaj več.
Drevo 6,5 let prej:
File:Third Solvay Conference, 1921.jpg @ Wikipedia
File:Solvay conference, 1922.jpg @ Wikipedia


Kakšna tla so v Bruslju ?

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: amigo_no1 ()

BigWhale ::

Tudi oktobra se niso vsa drevesa brez listov in se niso vsi listi rjavi/rumeni. Tisti na tleh so pa tako ali tako prej rjavi, kot tisti na drevesih. :>

antonija ::

Konferenca je bila meseca oktobra v Bruslju. Mislim da ne bo tezko najdi kaksne moderne (barvne) fotke bruslja v mesecu oktobru in tam pogledat koliko listov je se zelenih.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

SuperVeloce ::

Dragi je izjavil:

Dobro opravljeno?
Niti ne...
http://io9.com/5940299/twenty+nine-of-h...
The conference was in October and there are leaves on the ground.

Yet the colorist made the trees green and added flowers to the bushes.

The building is also the wrong color.

File:Parc Leopold-Bruxelles, lycée Jacqmain ancien institut de physiologie.JPG @ Wikipedia

Zakaj se ta 'obarvana' slika tako oglasuje mi ni jasno, ko je pa polovica stvari na sliki napacno obarvanih.
PFUJ pa se taka 'zasluga' avtorici.


Upam, da se komentator zaveda, da je bila v teh 100 letih stavba prefarbana večkrat, ne vedno z istim odtenkom itd... Brez obnavljanja bi bajta razpadla do konca druge svetovne vojne.
ryzen 5900x, MSI 5700xt Gaming X, 2x16GB 3600CL16, 850evo+860qvo, Fractal Mini C

Zgodovina sprememb…

BigWhale ::

antonija je izjavil:

Konferenca je bila meseca oktobra v Bruslju. Mislim da ne bo tezko najdi kaksne moderne (barvne) fotke bruslja v mesecu oktobru in tam pogledat koliko listov je se zelenih.


A mislis, da je res tolk pomembno, a so drevesa v ozadju zelena, rjavo zelena, rumena, rumeno-rjava al pa brez listov?

Men se zdi slika zanimiva, ce ne drugega se o fiziki spet malo vec govori, kar pa ni slabo.

antonija ::

Meni se zdi slika precej lepo pobarvana, se bolj fajn je pa videt tiste fante in punco na kupu, ker os za svoje cajte tole bili precej korajzni ljudje.

Ampak debata je tekla o istovetnosti uporabljenih barv, zato tudi moj komentar o resitvi tega "problema".
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

BigWhale ::

Men se zdi debata o zgresenih barvah itak off topic. :>

Jst ::

Schrodinger zgleda tako, kot da bi res mačke mučil. :)))


---

Anyway, nisem potegnil iz naftalina to novico zaradi zgornjega komentarja. V podcastu sem ravno te dni poslušal, da so ugotovili, da lahko črnobele slike, če imajo original diapozitiv, ki ga je proizvajala ?določena firma? 100 let nazaj, dobijo ven barvno sliko. Res da samo 10, v najboljšem primeru 15%, ampak je to dovolj, da se potem na roke dopolni in dobiš skoraj pravo barvno reprezentacijo.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Vse je energija

Oddelek: Loža
415744 (4198) Truga
»

Največji fiziki 20. stoletja sedaj v barvah!

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
4112596 (8910) Jst
»

Vesolje je staro 13,73 ± 0,12 milijard let! (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
7211730 (8413) Saladin
»

Znanstveniki uspeli shraniti in priklicati nazaj - NIČ (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
797320 (4919) Saladin
»

padec relativnostne teorije

Oddelek: Znanost in tehnologija
332899 (1864) Fizikalko

Več podobnih tem