Forum » Loža » "Digitalni" podpis
"Digitalni" podpis
Kron ::
Pred časom sem se odločil podaljšati naročniško razmerje pri operaterju. Do takrat je bila ustaljena praksa, da si dobil pomoljene liste papirja katere si lahko prebral pred podpisovanjem - aneks, pogodba...
Vendar me je tokrat presenetilo, da so pomolili le elektronsko tablico (aka wacom), pri tem pa ne veš točno kaj podpišeš oz. na kaj se ta podpis nanaša (in če ga lahko v bodoče replicirajo za bilokaj).
Vprašanje je kako takšna zadeva zgleda iz pravnega vidika? Ima takšen podpis enako veljavo kot tisti s "pravim" črnilom?
Vendar me je tokrat presenetilo, da so pomolili le elektronsko tablico (aka wacom), pri tem pa ne veš točno kaj podpišeš oz. na kaj se ta podpis nanaša (in če ga lahko v bodoče replicirajo za bilokaj).
Vprašanje je kako takšna zadeva zgleda iz pravnega vidika? Ima takšen podpis enako veljavo kot tisti s "pravim" črnilom?
=**=C64=**=
hator ::
Ko sem šel podaljšat osebno me je tudi presenetilo, da sem se moral podpisat na elektronski tablici. Po mojem naj bi isto veljalo.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: hator ()
NeMeTko ::
Kako je točno s tem, ti bo lahko točno odgovoril kvečjemu kakšen pravnik, ki je specializiran na to področje.
Evropska komisija se je s tem vprašanjem ukvarjala v več svojih dokumentih, kjer določa standarde za elektronsko podpisovanje.
V kolikor pride do neke sporne situacije, bo verjetno moralo razsoditi sodišče o tem, ali je prišlo do zlorabe elektronskega podpisa ali ne. V tem primeru bo najverjetneje najelo izvedenca, ki bo moral oceniti, ali je podjetje, s katerim si v sporu, izpolnjevalo vse pogoje in standarde, ki so danes veljavni na tem področju.
Skratka podjetje mora dokazati, da tvojega elektronskega podpisa ni zlorabilo.
Istočasno pa se gre v primeru zlorabe za neke vrste ponarejanje listin, kar pa je že kazenska zadeva, ki bi jo morala policija obravnavati po uradni dolžnosti.
Če si sklepal neko pogodbo, potem moraš dobiti v roke kopijo te pogodbe. Po zakonu o varstvu potrošnikov (če ga razumem pravilno), pa imaš 15 dni časa, da lahko od pogodbe odstopiš, brez da bi karkoli pojasnjeval prodajalcu. Če pa imaš tehtne razloge, pa tudi kasneje lahko odstopiš od pogodbe, pri čemur pa moraš navesti konkretne razloge. Vendar tu lahko pride do komplikacij, če prodajalec tvoje razloge smatra za neutemeljene in zahteva neko odškodnino, nazadnje pa te gre še tožiti, da bi jo izterjal.
Vsekakor, ko dobiš prvi račun, za katerega smatraš, da je neutemeljen, moraš reagirati. Če ne reagiraš (pismeno zavrneš račun in navedeš razloge, zakaj ga zavračaš), se lahko smatra, da terjatvi ne oporekaš, nazadnje pa dobiš še kakšnega izterjevalca na dom.
Vsekakor se mi zdi, da elektronsko podpisovanje ne bomo srečevali kar na vsakem koraku in da bo bo to ostalo bolj domena večjih podjetij, ki lahko zagotovijo skladnost z določenimi standardi, ki naj bi oneomogočili možnost zlorabe, saj sicer tisti podpis nima nikakršne veljave.
Evropska komisija se je s tem vprašanjem ukvarjala v več svojih dokumentih, kjer določa standarde za elektronsko podpisovanje.
V kolikor pride do neke sporne situacije, bo verjetno moralo razsoditi sodišče o tem, ali je prišlo do zlorabe elektronskega podpisa ali ne. V tem primeru bo najverjetneje najelo izvedenca, ki bo moral oceniti, ali je podjetje, s katerim si v sporu, izpolnjevalo vse pogoje in standarde, ki so danes veljavni na tem področju.
Skratka podjetje mora dokazati, da tvojega elektronskega podpisa ni zlorabilo.
Istočasno pa se gre v primeru zlorabe za neke vrste ponarejanje listin, kar pa je že kazenska zadeva, ki bi jo morala policija obravnavati po uradni dolžnosti.
Če si sklepal neko pogodbo, potem moraš dobiti v roke kopijo te pogodbe. Po zakonu o varstvu potrošnikov (če ga razumem pravilno), pa imaš 15 dni časa, da lahko od pogodbe odstopiš, brez da bi karkoli pojasnjeval prodajalcu. Če pa imaš tehtne razloge, pa tudi kasneje lahko odstopiš od pogodbe, pri čemur pa moraš navesti konkretne razloge. Vendar tu lahko pride do komplikacij, če prodajalec tvoje razloge smatra za neutemeljene in zahteva neko odškodnino, nazadnje pa te gre še tožiti, da bi jo izterjal.
Vsekakor, ko dobiš prvi račun, za katerega smatraš, da je neutemeljen, moraš reagirati. Če ne reagiraš (pismeno zavrneš račun in navedeš razloge, zakaj ga zavračaš), se lahko smatra, da terjatvi ne oporekaš, nazadnje pa dobiš še kakšnega izterjevalca na dom.
Vsekakor se mi zdi, da elektronsko podpisovanje ne bomo srečevali kar na vsakem koraku in da bo bo to ostalo bolj domena večjih podjetij, ki lahko zagotovijo skladnost z določenimi standardi, ki naj bi oneomogočili možnost zlorabe, saj sicer tisti podpis nima nikakršne veljave.
BlueRunner ::
Samo pod dolocenimi pogoji.
To, da das kraco na ploscico ni digitalen podpis v pravem pomenu besede in si cisto pravilno uporabil narekovaje. Ni pa to neverodostojen proces.
Recimo en konkreten pogoj je, da se digitalen posnetek tvojega podpisa (kraca na ploscici) zdruzi z dokumentom na preverljiv nacin. Preverljiv pomeni, da se lahko taksen digitalen dokument sledi nazaj do tablice, kjer se je podpis posnelo, pri cemer je pri vsaki morebitni transformaciji zagotovljena sledljivost. Mora se vedeti kateri dokument je bil obdelan, na kaksen nacin in kdo, ce kdo, je pri obdelavi sodeloval.
V primeru spora se bo tako moralo razsojati tudi o verodostojnosti taksnega dokumenta, pri cemer bo breme dokaza na operaterju, da bo pokazal, da dokument od trenutka "zajema" naprej ohranjen v vsebinsko nespremenjeni obliki.
Kot miselno vajo razmisli koliko je varen lastnorocen podpis na pogodbi in kako se zagotovi verodostojnost taksnega dokumenta, ce ga digitaliziras in original unicis. Vse, kar se s tablico dogaja je to, da se poskusa preskociti izdelavo papirnate kopije za v arhiv.
Torej samo po sebi to ni nic taksnega, je pa potem vprasanje izvedbe in ustreznih varovalk, da se zagotovi ustrezno verodostojnost. To pa bi na koncu tako ali tako moralo presojati sodisce, ki po vsem znanih izkusnjah pricam operaterjev verjame na besedo tako zelo, da cloveka tudi v zapor pospravi, ce je to potrebno.
To, da das kraco na ploscico ni digitalen podpis v pravem pomenu besede in si cisto pravilno uporabil narekovaje. Ni pa to neverodostojen proces.
Recimo en konkreten pogoj je, da se digitalen posnetek tvojega podpisa (kraca na ploscici) zdruzi z dokumentom na preverljiv nacin. Preverljiv pomeni, da se lahko taksen digitalen dokument sledi nazaj do tablice, kjer se je podpis posnelo, pri cemer je pri vsaki morebitni transformaciji zagotovljena sledljivost. Mora se vedeti kateri dokument je bil obdelan, na kaksen nacin in kdo, ce kdo, je pri obdelavi sodeloval.
V primeru spora se bo tako moralo razsojati tudi o verodostojnosti taksnega dokumenta, pri cemer bo breme dokaza na operaterju, da bo pokazal, da dokument od trenutka "zajema" naprej ohranjen v vsebinsko nespremenjeni obliki.
Kot miselno vajo razmisli koliko je varen lastnorocen podpis na pogodbi in kako se zagotovi verodostojnost taksnega dokumenta, ce ga digitaliziras in original unicis. Vse, kar se s tablico dogaja je to, da se poskusa preskociti izdelavo papirnate kopije za v arhiv.
Torej samo po sebi to ni nic taksnega, je pa potem vprasanje izvedbe in ustreznih varovalk, da se zagotovi ustrezno verodostojnost. To pa bi na koncu tako ali tako moralo presojati sodisce, ki po vsem znanih izkusnjah pricam operaterjev verjame na besedo tako zelo, da cloveka tudi v zapor pospravi, ce je to potrebno.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: BlueRunner ()
NeMeTko ::
Se strinjam z BlueRunner, ki se je malo globlje spustil v tisto, čemur sem jaz rekel 'skladnost z določenimi standardi'.
Kron ::
Saj to je vse praktično in če se upoštevajo še vsi varnostni mehanizmi tudi vse lepo in prav.
Pri celi zadevi me najbolj moti to, da praktično nimaš kontrole nad tem kaj točno podpišeš. Mogoče sem le jaz malo paranoičen glede tega.
Ampak takrat ko sem sklenil nov aneks sem odšel od tam praznih rok z zagotovilom, da dobim svoj izvod po pošti. Kar pa se ni zgodilo.
Pri celi zadevi me najbolj moti to, da praktično nimaš kontrole nad tem kaj točno podpišeš. Mogoče sem le jaz malo paranoičen glede tega.
Ampak takrat ko sem sklenil nov aneks sem odšel od tam praznih rok z zagotovilom, da dobim svoj izvod po pošti. Kar pa se ni zgodilo.
=**=C64=**=
feryz ::
Verjetno misliš po mail-u! Ker po pošti se ne pošilja, je ceneje takoj sprintati zadevo in jo dati stranki v roke.
Osnovna poanta tega naj bi bila ekologija, manj papirne vojske in pošiljanja po pošti, urejanja, skeniranja, povezovanja skenov s strankami in še in še. Skratka, pod črto, manjši stroški za ponudnika storitev.
V kolikor zadeve nisi prejel, se lahko oglasiš na kateremkoli prodajnem mestu svojega operaterja in takoj prejmeš v roke dokument, ki si ga podpisal. Ali pa ga dobiš s preprostim klicem na brezplačno številko operaterja, pod pogojem, da si dal svoj mail. Ali ga imaš na voljo na spletu, kjer se prijaviš v svoj profil. Itd...
Osnovna poanta tega naj bi bila ekologija, manj papirne vojske in pošiljanja po pošti, urejanja, skeniranja, povezovanja skenov s strankami in še in še. Skratka, pod črto, manjši stroški za ponudnika storitev.
V kolikor zadeve nisi prejel, se lahko oglasiš na kateremkoli prodajnem mestu svojega operaterja in takoj prejmeš v roke dokument, ki si ga podpisal. Ali pa ga dobiš s preprostim klicem na brezplačno številko operaterja, pod pogojem, da si dal svoj mail. Ali ga imaš na voljo na spletu, kjer se prijaviš v svoj profil. Itd...
NeMeTko ::
Po svoje me pa zanima, kaj bi naredili, če bi rekel, da podpišeš izključno s pisalom na papir, ker ne zaupaš tehniki. Po principu 'kupec je kralj' bi morali dva izvoda natisniti in ti omogočiti, da podpišeš na papirju.
Samo ne vem, če ta princip velja tudi pri operaterjih...?
Samo ne vem, če ta princip velja tudi pri operaterjih...?
BlueRunner ::
Saj to je vse praktično in če se upoštevajo še vsi varnostni mehanizmi tudi vse lepo in prav.
Pri celi zadevi me najbolj moti to, da praktično nimaš kontrole nad tem kaj točno podpišeš. Mogoče sem le jaz malo paranoičen glede tega.
Ampak takrat ko sem sklenil nov aneks sem odšel od tam praznih rok z zagotovilom, da dobim svoj izvod po pošti. Kar pa se ni zgodilo.
Nazadnje, ko sem gledal te sisteme, je bilo tako, da si bodisi prejel tiskan izvod v roke, ali pa ti je bila na primeren nacin (torej e-mail) poslana digitalna verzija.
Zal pa...
Pri poslani digitalni verziji ni bilo na voljo nicesar s cemer bi lahko v primeru spora dokazoval, kaksna je bila dejanska vsebina pogodbe, ki si jo podpisal. Sicer ne trdim, da ima katero koli podjetje v Sloveniji prakso ponarejanja narocniskih pogodb, ampak spori se dogajajo. "Na voljo nicesar" tako pomeni, da dokument (PDF) ni bil ne podpisan z digitalnim potrdilom, kaj sele, da bi imel casovni zig.
Upam, da se je od takrat, pa do sedaj ze kaj spremenilo, saj pri pogodbah steje vsebina, podpisniki in cas podpisa. Ce dobis v roke "slabo fotokopijo", ki ze na prvi pogled izgleda, da bi jo lahko narocnik sam popravil, je to zelo, zelo, zelo slabo za pravno varnost poslovanja.
Kar se tice same mehanike teh podpisov, pa izhajajo malo iz ZVDAG, malo pa iz ZEPT. Konkretno glede tega in glede na opisane dileme, je tukaj nekaj izvleckov 7. cl. ZEPT.
(3) Ponudnik storitev mora prejemniku storitve omogočiti uporabo ustreznih, učinkovitih in dostopnih elektronskih sredstev, s katerimi lahko prepozna in popravi napake pri vnosu pred oddajo naročila.
Torej to, da se nekaj dogaja skrito pred ocimi narocnika je ze no-no, ki kaze, da sistem sepa. Pri elektronskem podpisu s tablico to pomeni, da mora narocnik videti tako vsebino dokumenta, ki ga podpisuje, kot tudi dokument. Lahko med samim podpisom (tezko, ker A4 tablica ni poceni hec) ali pa takoj po opravljenem podpisu, preden potrdi narocilo (npr. na zaslonu racunalnika, ki zdruzi podpis in dokument v nelocljivo celoto).
(4) Ponudnik storitev mora prejem naročila v elektronski obliki, takoj potrditi s potrdilom o prejemu v elektronski obliki.
Tukaj je kljucna beseda "takoj". Ne jutri, ne drug teden, ne kar enkrat, temvec takoj. Ce potrdila o prejemu narocila ni (pa recimo, da je to lahko tudi tiskan izvod pogodbe), potem velja naslednji odstavek:
(5) Naročilo in potrdilo o prejemu se štejeta za prejeti, ko je strankam, ki sta jima namenjeni, omogočen dostop do njiju.
Ce si sel iz poslovalnice praznih rok, potem to razumem, da ti dostop do njiju sploh se ni bil omogocen. Ce ti ni bil omogocen, to pomeni, da ju nisi prejel. Ce ju nisi prejel, ... potem tezko reces, da je pogodba sklenjena. Za sklenitev obe strani potrebujeta "podpisan" izvod, oziroma, ce je govora o elektronski obliki, izvod za katerega se lahko razumno sklepa, da je vsebinsko enak temu, kar je bilo dogovorjeno.
Skratka stvari so izvedljive, ampak glede na tvojo izkusnjo pri konkretnem operaterju sepajo na meji skladnosti z zakonodajo. Ker pa tukaj stejejo malenkosti in se lahko skoraj vsaka beseda razume tako ali pa drugace, tezko posteno ocenim, ce je dejansko stanjanje skladno ali ne. Po opisu pa se bolj nagibam k temu, da ne.
Kron ::
Da ne bo pomote: zaenkrat nimam razloga, da bi dvomit v kakšnekoli nepravilnosti - in je res šlo samo za podpis aneksa. Vendar me samo moti princip po katerem je potekal postopek - namreč netransparentno.
In ne do danes (torej že kar nekaj mesecev) še nisem nobenega prejel podpisanega aneksa v katerikoli obliki in verjetno ga bom res moral it osebno iskat.
In ne do danes (torej že kar nekaj mesecev) še nisem nobenega prejel podpisanega aneksa v katerikoli obliki in verjetno ga bom res moral it osebno iskat.
=**=C64=**=
mirage ::
Podobno je tudi pri notarju.
Pri overitvi pogodbe o služnosti dobiš pod nos samo tablico za podpis, medtem ko tega kar podpisuješ ne vidiš, ker je ekran obrnjen samo proti uslužbenki.
Res je sicer, da imaš pisno obliko že od prej v roki, ampak vseeno ima vse skupaj malo grenak priokus.
Pri overitvi pogodbe o služnosti dobiš pod nos samo tablico za podpis, medtem ko tega kar podpisuješ ne vidiš, ker je ekran obrnjen samo proti uslužbenki.
Res je sicer, da imaš pisno obliko že od prej v roki, ampak vseeno ima vse skupaj malo grenak priokus.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: mirage ()
BlueRunner ::
OK, bom se 2. odstavek dal sem notri za v razmislek.
Ta odstavek je sicer napisan tako, da se ga najlazje bere v konteksu spletnih nakupov, vendar pa, kolikor vem, velja za sklepanje vseh pogodb v elektronski obliki - torej brez "papirnatega" izvirnika.
Morda ne bi bilo slabo najprej povprasati pri operaterju kako ta clen sploh izpolnjujejo oziroma kako vidijo izpolnjevanje tega clena. Ze to bi jasno pokazali, ce sploh "obvladajo" zakon, ali pa so naredili nekaj malo na hojladri. Potem pa glede na ta odgovor razmisljas, ce je vredno se kaj praskati.
Sicer pa se mi nekaj dozdeva (kot popolnem laiku), da menda obstaja neka "domneva strinjanja" ali nekaj podobnega - ce uporabljas storitev v skladu s pogodbo, potem se domneva, da je bila pogodba sklenjena in, da se z njo strinjas. Nekaj na to temo. Nisem pa preprican, ce je temu res tako.
Vse kar sem napisal ne velja za notarje. Notarji niso na trgu in niso ravno osebe zasebnega prava (javna pooblastila in to), ZEPT, ki ga zgoraj citiram, pa izrecno ne pokriva notarskih storitev, kadar se gre za izvajanje javnih pooblastil - overitve pogodb pa so ravno primer taksnega javnega pooblastila.
(2) Ponudnik storitev mora poleg drugih zahtev v zvezi s podatki v skladu z veljavnimi predpisi pred oddajo naročila prejemnika storitve v elektronski obliki, jasno, razumljivo in nedvoumno:
- opisati tehnične postopke za sklenitev pogodbe,
- navesti, ali bo shranil besedilo pogodbe in ali bo dostopno prejemniku storitve,
- opisati tehnična sredstva za prepoznavanje in popravo napak pred oddajo naročila ter
- poleg slovenščine navesti ostale jezike, v katerih je mogoče skleniti pogodbo.
Ta odstavek je sicer napisan tako, da se ga najlazje bere v konteksu spletnih nakupov, vendar pa, kolikor vem, velja za sklepanje vseh pogodb v elektronski obliki - torej brez "papirnatega" izvirnika.
Morda ne bi bilo slabo najprej povprasati pri operaterju kako ta clen sploh izpolnjujejo oziroma kako vidijo izpolnjevanje tega clena. Ze to bi jasno pokazali, ce sploh "obvladajo" zakon, ali pa so naredili nekaj malo na hojladri. Potem pa glede na ta odgovor razmisljas, ce je vredno se kaj praskati.
Sicer pa se mi nekaj dozdeva (kot popolnem laiku), da menda obstaja neka "domneva strinjanja" ali nekaj podobnega - ce uporabljas storitev v skladu s pogodbo, potem se domneva, da je bila pogodba sklenjena in, da se z njo strinjas. Nekaj na to temo. Nisem pa preprican, ce je temu res tako.
Podobno je tudi pri notarju.
Vse kar sem napisal ne velja za notarje. Notarji niso na trgu in niso ravno osebe zasebnega prava (javna pooblastila in to), ZEPT, ki ga zgoraj citiram, pa izrecno ne pokriva notarskih storitev, kadar se gre za izvajanje javnih pooblastil - overitve pogodb pa so ravno primer taksnega javnega pooblastila.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: BlueRunner ()
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Pogodbe preko DPDOddelek: Omrežja in internet | 2478 (1595) | Ales |
» | AJPES-ova alternativna dejstva (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Varnost | 28366 (20636) | |
» | Zee: "Vsako pogodbo je treba pod podpisom prebrati in povprasati pred podpisom."Oddelek: Loža | 9042 (7663) | Tomas 33 |
» | Na kaj "paziti" pri nakupu telefona preko Bolhe?Oddelek: Loža | 14456 (12617) | poweroff |
» | Cena izbrisa služnosti ob smrti (strani: 1 2 3 )Oddelek: Loža | 39471 (36045) | dronyx |