Vok in stir-fry

Nadaljevanje iz Nakup voka.
Danes sem spacal prvi obrok na novem voku. Nič posebnega, pravzaprav čisto navaden obrok z domačo zelenjavo in puranjimi prsi. Za prvič res nisem hotel odkrivati tople vode.
Popražil sem v sledečem vrtnem redu:
puranja prsa
čebulo
rumeno papriko in bučke
kumaro in zeleno
česen in svež rožmarin
sojino omako in suhe začimbe - rdeča paprika, čili, timijan, bazilika, sol in poper.
Ko je dosežena manjša zapečenost, dodam naslednjo sestavino.

Prej:

Potem:

Slika ni najlepša, v resnici je videti boljše.

Vse skupaj mi je vzelo slabih 30minut, od tega rezanje in priprava sestavin več kot pol tega časa.
Okus je zelo dober, množica začimb naredi svoje. Naslednjič bom še skuhal riž ali rezance, danes nisem imel časa, zato samo kos kruha.

Se pa šele sedaj vidi prava pomanjkljivost okroglega plinskega gorilnika - ker ne segreva sredine, kamor se stekajo olje in sokovi sestavin, pač pa krog okoli centra ( lepo se vidi tu http://tinypic.com/r/1i0coh/6 ), se hočejo stvari prijeti na ta najbolj vroč del, če neham mešati za kakšno minuto.
Poleg tega stojalo tudi praska spodnjo površino - s tem verjetno ne bo hujše škode, ravno koristno pa ne more biti.
Naslednji korak bo zagotovo ureditev boljšega stojala in gorilnika.

Najbolj me zanima, kakšne stvari še "stir-fry"-ate?
Ima kdo kakšen praktičen nasvet?
Kalčki so dobro slišijo, to se da tudi doma vzgojiti, ne?
Kako je s kakšno slabšo govedino, ki je bila sicer namenjena za golaž aka tri ure počasnega dušenja do mehkega? Kaj pa mleto meso?
Ne potrebujem receptov, samo enostavne ideje.
Ob priliki bom pa še pogledal za kakšno dobro knjigo v knjižnici. Ziher se najde kaj dobrega ...

Omnomnom. Super zgleda. Če bi se še meni dalo prakticirat kuhanje nebi bilo slabo

Čisto tako, mimogrede, s plesnivo hrano, če to ni ravno plemenita plesen na siru, se ne hecat. Ne pomaga postrgat s površine, ker glive se razrastejo tudi v notranjosti (pravzaprav predvsem v notranjosti), samo da tega ne vidiš. Tisto kar vidiš zunaj, so pogosto samo razmnoževalni deli (kjer nastajajo spore). In nekatere plesni so lahko konkretno strupene in rakotvorne, s tem da strupov toplota ne uniči.

Drugače pa en tak bolj ekspresen recept, ki ga pogosto uporabljam: puranja prsa najprej mariniram (nekaj ur do en dan), potem razrežen na koščke, vržem v vok (olje je kikiriki ali kokos), dodam mešano zelenjavo za vok (kupim zmrznjeno - že narezano in oprano), na pari kuhan riž (basmati) in na koncu še Uncle Ben's omako (sladko-kislo, sichuan ali kakšno tretjo, po trenutnem navdihu).

O.

Veš kaj poskusi. Jaz recimo zelo rad meso popražim na čilijih, potem po trdoti zelenjavo zmečem notri in prelijem še s kakšnim vezivom (kakšna čili/paprika/limonska trava/ingver/kardamom, v olju ali mleku....no, čili je vedno, ostalo pa odvisno od počutja). Na koncu namečem še čebulo in odstavim, ker čebulo imam rad sočno, še belo :) Dobr je še kakšne rezance vmešati notri, da se spečejo - ne pašejo baje, a men so soba rezanci zakon.

Drugač pa delam še takšne "nuclear hazard" karije, kar pomeni, da je dost čilija in vse zame ostane :) Tist je dobr zelenjavo in meso še prej prepražit, da vodo spustijo (a ne preveč), potem odstavim, prepražim kari pasto, dodam kokosovo mleko (eno v tetrapaku, ki je na sobni temp. še trdo) in po želji še zrna škroba, da se zgosti. To pač v skledo vržeš, okrasiš s kakšnimi nesoljenimi praženimi arašiti, baziliko in kolobarčki čilija :)

echo je 14. jul 2012 ob 20:53 izjavil:

Sej to se zelo redko zgodi (po navadi prej ponucamo), mogoče sem zgoraj tud mal karikiral, ampak načeloma je bil tisti kos neprimeren za uživanje v surovi obliki.

Kakšne so še primerne priloge iz supermarketa?
Kako je z rezanci? Kakšna je razlika v primerjavi z našimi?

Druga tekstura in sestava, malo lepše se dajo v voku spečt, tudi okus je drugačen. Če povem po resnici, "naših" rezancev že leta nisem jedel, večinoma le ajdove rezance, riževe, pšenične,...

Glede priloge se mi ne da brati nazaj na kaj točno se je nanašalo, jz v vok mečem notr rezance ali riž (pač pečen riž), zravn takšne hrane pa še pašejo sojini kalčki al kaj podobnega. Glede riža pa tako, včasih basmati, drugič dolgozrnati nebrušeni, všeč mi je tricolo od Uncle Bensa, kjer imaš črn, rdeč in bel riž.

Mlahave so samo bučke, ki pa so že same po sebi mehke.
Neprimerna temperatura je posledica slabe razporeditve toplote, saj je plamen gorilnika postavljen v obroč namesto steber in sredina voka ni najbolj vroča točka.
Prav tako pa mi je veter vmes dvakrat upihnil ogenj (to sem že uredil).
Prava toplota je prva stvar na "to-do" seznamu za vok. Imam pa trenutno 4 različne sezname in precej omejena finančna sredstva

Ok, ga bom drugič na trakce narezu

Dobro je na koncu zaliti z juho, ki ji dodaš tapioka moko (da ne pozabim; moko obvezno prej raztopite v hladni vodi, da se ne naredijo grude). Ta omaki da svetleč izgled in vse zgosti. Nič ni narobe, če vse to zmešaš s testeninami. Pa ne pozabit sojino omako(superior dark soya souce je najboljši).

Še nekaj me zanima - velikokrat začnejo pripravo s česnom, jaz sem ga vajen dajati na koncu, saj se mi zdi, da drugače izhlapi vse, kar je v njem okusno in ostane samo grenkoba.
Kako je z vrstnim redom?
Zaenkrat sem se držal principa, da gre meso prvo noter (če ga uporabljamo), ko dobi pravo barvo mu sledi zelenjava in nazadnje aromatične stvari, ko je ogenj že ugasnjen. To se mi zdi še najbolj smiselno, razumem pa, da je vmes tudi stvar okusa.
Samo če dam recimo baziliko hkrati z mesom na vroče olje, bom dosegel isto, kot če je ne bi. Ali pač?

V bistvu bi se naj najprej dal v vroč vok hladno olje, kateremu se dodajo začimbe - čili, ingver, česen, tudi bazilika (katero lahko daš še enkrat nana koncu). Nato popečeš meso in po želji tudi odstraniš iz voka (da se meso ne skuha, a tako odstraniš tudi vse začimbe...torej še enkrat popeči ustrezne začimbe ali pa notri pustiš meso - lahko pa tako variiraš različna okusa zelenjave in mesa), ko je končano. Dodaš še zelenjavo z oljem / kokosovim mlekom / posebno jušno osnovo, pač po želji al receptu. Preden je zelenjava končana, dodaš meso, če si ga odstranil. Na koncu še mogoče malce pokriješ in to je to. Men je pa še všeč, če nekaj najljubših sestavin na koncu potrosim, tik preden odmaknem z ognja - kakšna čebula, čili, bazilika, zdrobljeni arašidi...pač okrasiš :)

Še nekaj predlogov zelenjave za stir-fry: korenje-na trakce+naj ostane še malo hrustljavo, stročji grah, por-dodaš proti koncu pečenja, šampinjoni, šitake, ingver-sveža korenina (ni tako draga+dolgo počaka v hladilniku).

Kot prilogo pogosto uporabim kus-kus, samo preliješ z vrelo vodo in pustiš cca. 5min, hitro, praktično in zdravo.

Omako zgostim s koruznim škrobom-gustin (1 čajno žličko zmešaš z mrzlo vodo priliješ na koncu).

Jaz sem glede zelenjave len in najpogosteje uporabljam kar zmrznjen mix, nekaj takega.

Jaz sicer z njo ne pretiravam, imam pa vedno doma po eno steklenico ta goste in bolj redke (trenutno sta to Pearl River Bridge - golden label superior light in superior dark). Običajno pretiravam (za povprečen okus) s čilijem, nikoli pa ne pozabim niti na zloglasni natrijev glutaminat, ki da jedem "kitajski" okus.

O.

Te nič ne stiska v prsih in težko dihaš po tem ?

Ne.

O.

Lahko kdo opiše kako zgleda užitek ob zelo pekočih stvareh?
Meni ta pekočina preplavi vse ostale okuse in enostavno ne uživam v hrani.

genesiss je 15. jul 2012 ob 12:21 izjavil:

Lahko kdo opiše kako zgleda užitek ob zelo pekočih stvareh?
Meni ta pekočina preplavi vse ostale okuse in enostavno ne uživam v hrani.

To je takšno vprašanje, kot če bi ti moral razložiti zakaj uživam v teku v klanc, ki je muka za telo? S pravo kombinacijo "seasoning-a" dobi hrana zelo aromatičen okus in je predvsem povdarek na tem, ne na samem okusu živila. Za prebavo je baje dobra pekoča hrana (jaz nimam nikoli problemov), prej dobiš občutek sitosti, pa nasploh imam rad intenziteto, ki preplavi vse okusne receptorje. Tvoj komentar je nekako značilen za zahodno kuhinjo, kjer s primerno obdelavo živila ojačaš njegov okus in z blažjim vezivom povežeš, medtem ko pri dosti azijskih jedi je pa seasoning glavni - prava razmerja začimb, marinade, omake, itd., ki naredijo jed posebno. Ne vem, osebno sem se zaljubil v tajsko/vietnamsko/indijsko hrano, ko sem prvič poskusil stir-fry z ingverjem - nimam pojma kakšega okusa je bilo meso, niti zelenjave nisem okusil, a ingver sem imel še cel dan v ustih :)

Lahko kdo opiše kako zgleda užitek ob zelo pekočih stvareh?

RAvno danes v Delu:http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobran...

Njegove omake prodaja tudi Maxi market v ljubljani. Je pa super napisan konec članka, ker tudi sam tako občutim to pekočo hrano.

Meni je vok super, ker kot je omenil IceIceBaby, lahko pospraviš hladilnik, pa še vse skupaj izpade precej užitno.

Za hrano tipa "svaštalica" ...

Meni je Kao soi odličen, če se ti da malo igrat. Je čist simpl za pripravit. Nasploh so vsi te tajski curriji zelo okusni in preprosti za naredit. Dobiš vse sestavine v supermarketih(curry paste, kokosovo mleko), tudi tam kjer si vok kupil imajo kaj. Tumeric je ingver, cilantro je koriander, ostalo ni nič tazga nerazumljivga.

ja samo ne je jest prej ko greš ven v lokal v kakih tesnih hlačah ;)

shadowfax, pav imaš, jaz jo nadomestim z ingverjem, pa se je zgubilo bistvo s prevodom :)

kakšen riž daste vi v vok?

Konkretno bi rad dobil indonezijski sambal pedas (po možnosti znamke ABC). Ene vrste noro dober kečap s čilijem. In njegovo malo manj pekočo različico sambal asli.



O.

ramiz?! je 17. jul 2012 ob 10:55 izjavil:

kakšen riž daste vi v vok?

Riža se običajno ne stavi v vok in se ga ne meša z omako tako kot to delamo pri drugih jedeh. To ni rižota. V tem primeru ga je namreč nemogoče jesti s palčkami, saj se loči na posamezna zrna.

Skuhaš ga posebej, da ostane zlepljen. Predno ga daš kuhat ga toliko časa spiraš, da ostane voda čista. Nato ga zavreš in ugasneš štedilnik. Pustiš kakih deset min in to je to. To je najboljši približek tistemu rižu, ki ga dobiš v kitajski. Za tovrstno kuhanje so bolj priemrne dolgozrnate vrste riža. Pa brez soljenja.

V voku se pripravljajo tudi prave kitajske riževe jedi, npr.: