Na konferenci, ki je v torek potekala v San Joseju, so predstavili VGX. Gre za platformo, ki ima na eni plošči štiri zelo zmogljiva grafična jedra Kepler (vsako s 768 procesorji CUDA), 4 GB predpomnilnika (frame buffer) in 16 GB pomnilnika ter klasičen priključek za PCI Express. Kartice bodo merile 26,7 cm v dolžino in 11,2 cm v višino, zato bomo zanje potrebovali posebna ohišja in napajalnike. Kartice nato vstavimo v namenske strežnike, ki bodo opravljali grafične naloge za vse odjemalce na omrežju in bodo po besedah proizvajalca šli v ležišča (rack) klasičnih dimenzij. Nvidia zatrjuje, da so zakasnitve minimalne in nemoteče celo pri igranju iger. Na predstavitvi so demonstrirali delovanje tako, da so poganjali 3D-simulacijo v Autodesku v Windows v realnem času in nato še prav tako v realnem času urejali prizore v filmih Bojna ladja in Maščevalci na MacBooku Air. Ena sama plošča s štirimi jedri naj bi uspela streči do 100 uporabnikom, ki jo lahko uporabljajo za grafične izračune ali s tehnologijo CUDA za kaj povsem svojega.
Druga predstavljena novost se imenuje GRID in temelji na VGX. Namenjena je igralcem iger, ki bi jih želeli poganjati tudi na šibkejših sistemih. Osnovno vozlišče GRID vsebuje dve kartici Kepler, ki imata skupno 3072 stream procesorjev in zmoreta 4,7 teraflops. Tako centralni strežnik poganja celotno igro na GPU-jih, tudi del, ki ga sicer računalniki odložijo na CPU-je. S tem se poveča učinkovitost za faktor dve, ocenjujejo v Nvidii. Glavno vprašanje je seveda zakasnitev, ki lahko igralnost popolnoma ubije. Nvidia in Gaikai sta testirala virtualno igralno konzolo, kjer je bil grafični procesor 15 km oddaljen od televizorja. Igra je bila povsem igralna, zakasnitve pa s prostim očesom neopazne.
Bodo grafične kartice v računalnikih postale preteklost?
