vir: Maxpixel
vir: The RegisterZunanja koda seveda predstavlja le en dejavnik, ki vpliva na nalagalni čas, ob njem pa še prepustnost in zakasnitve v omrežju, velikost datotek in procesna moč same naprave. Hulce je ob tem za The Register pojasnil, da obstaja več vrst zakasnitev, ki jih uporabniki občutimo. Tako so za vizualno zakasnitev, pri kateri se na zaslonu dlje časa ne pokaže nič, največkrat krive latence v omrežju in preobremenjenost vira podatkov. Na drugi strani pa je za zakasnitve, ki vplivajo na interaktivnost, torej, ko klikamo na gumbe in se ne zgodi nič, skorajda izključno zaslužno izvajanje JavaScripta. Najpogostejša krivca sta Google/Doubleclick Ads, ta v povprečju prispeva za 330 ms upočasnitve, in Google Tag Manager, s 386 ms. Največji vpliv pa ima WordAds, sistem za oglaševanje v Wordpressu, ki za vsakokratno nalaganje porabi poltretjo sekundo.
Hulce upa, da bo s svojimi ugotovitvami vplival na bolj učinkovito programiranje, saj bi lahko ozaveščeni uporabniki sčasoma zahtevali uporabo manj potratne kode. Uporaba najrazličnejših adblockerjev pa po njegovem mnenju ni prava rešitev; ob tem, da spletne strani spravljajo ob vire prihodkov, lahko uporaba takih dodatkov, denimo zaradi naraščanja kompleksnosti njihovega delovanja pri iskanju obvodnih poti, v nekaterih primerih prispeva k še dodatnim zakasnitvam.
