Res želiš vedeti kdaj boš umrl?

Ja, nisem še videl srečnega umirajočega. Hospic? Depresivno gnezdo.

gendale je 12. maj 2012 ob 11:30 izjavil:

googleg1 je 12. maj 2012 ob 10:26 izjavil:

Kaj pa če malo zasukamo vprašanje. Huntingtonova bolezen začne kazat znake slabšanja okoli 40 leta. Bolezen potem hitro napreduje. Čeprav je življenska doba lahko tudi 50+ let, življenje ni udobno.

Zdaj pa zanimiv del. Bolezen je dedna v 50% primerih. Zanjo ni zdravila, kar pomeni, da če se ne testiraš, ne napreduje nič hitreje.

Bi se šli testirat ?

P.S: ta tematika je bila predstavljena v seriji House M.D

seveda, če veš da boš zbolel okrog 40 leta, lahko temu prilagodiš življenje

recimo nimaš nobenega razloga, da bi plačeval prispevke za pokojnino, zato preko raznih lukenj v zakonu poskrbiš, da boš plačal čim manj

prav tako ti ni problem pri 35ih vzet velikega kredita, ker ti večine itak ne bo treba nikoli odplačat

okrog 40ega leta postanejo tudi zaporne kazni brezpredmetne, saj boš tako ali tako kmalu mrtev

dolgoročne posledice drog postanejo nepomebne, ker jih ne boš nikoli doživel

...

Ta dejanja so ravno nasprotna tistim, ki bi jih normalen človek storil, ak bi znal za svojo prihodnost.

Bananovec je 12. maj 2012 ob 14:09 izjavil:

gendale je 12. maj 2012 ob 11:30 izjavil:

googleg1 je 12. maj 2012 ob 10:26 izjavil:

Kaj pa če malo zasukamo vprašanje. Huntingtonova bolezen začne kazat znake slabšanja okoli 40 leta. Bolezen potem hitro napreduje. Čeprav je življenska doba lahko tudi 50+ let, življenje ni udobno.

Zdaj pa zanimiv del. Bolezen je dedna v 50% primerih. Zanjo ni zdravila, kar pomeni, da če se ne testiraš, ne napreduje nič hitreje.

Bi se šli testirat ?

P.S: ta tematika je bila predstavljena v seriji House M.D

seveda, če veš da boš zbolel okrog 40 leta, lahko temu prilagodiš življenje

recimo nimaš nobenega razloga, da bi plačeval prispevke za pokojnino, zato preko raznih lukenj v zakonu poskrbiš, da boš plačal čim manj

prav tako ti ni problem pri 35ih vzet velikega kredita, ker ti večine itak ne bo treba nikoli odplačat

okrog 40ega leta postanejo tudi zaporne kazni brezpredmetne, saj boš tako ali tako kmalu mrtev

dolgoročne posledice drog postanejo nepomebne, ker jih ne boš nikoli doživel

...

Ta dejanja so ravno nasprotna tistim, ki bi jih normalen človek storil, ak bi znal za svojo prihodnost.

zakaj, če bi vedel da bom umrl čez par mesecev

sposodil bi si čim več denarja, kupil zlato in ga dal določenim ljudem

ubil bi ljudi, ki si ne zaslužijo živet

drogiral bi se vsak dan

"drogiral bi se vsak dan"

Včasih me kar glava zapeče, ko pomislim, kdo vse tepta našo ljubo Zemljo.

pobalinka2 je 12. maj 2012 ob 14:28 izjavil:

"drogiral bi se vsak dan"

Včasih me kar glava zapeče, ko pomislim, kdo vse tepta našo ljubo Zemljo.

v čem je problem?

Zanimivo. Človek ve, da bo umrl. Dela x stvari, ne dela y stvari, ker je to družbi sporno. Človek izve kdaj bo umrl in bi takoj začel delati y stvari.
V čem je fora? Ti že misel na smrt odvrne pozornost od tistega, kar naj bi bilo "prav"? Verjetno je res smrt pri nas preveč TABU tema.

DarwiN je 12. maj 2012 ob 15:04 izjavil:

Vseeno je kako dolgo živiš, če živiš kvalitetno.

WTF?

Po tej filozofiji ti je tudi vseeno, če umreš čez 3 minute, glede na to, da si doslej živela kvalitetno (predpostavljam).

Pa treba ločit med škodovanjem drugim in škodovanjem samemu sebi... Če imaš terminalnega raka in par mesecev življenja, potem res ne vidim nobene napake v alkoholu, drogah, itd...
Druga stvar so pa umori, posiljstva, pa tudi prehitra vožnja...

Dejansko mi je po tej filozofiji vseeno, če umrem čez 3 minute. Ker sem do tega trenutka živela kvalitetno, ker sem že dosegla določene cilje, ki sem si jih zadala, ker sem bila dobra do drugih in drugi do mene, ker ljubim in se mbila ljubljena, ker sem ustvarila marsikaj, ker ..... JA, lahko umrem. Želim umreti čez 3 minute? Ne. (vendar možnost da umrem žez 3 minute, 3 dni ali 3 leta obstaja).

Ne bom živela vsak dan, kot da je moj zadnji. To mi je od nekdaj neumno. Živela pa bom kvalitetno, izpopolnjujoče, z dobrimi deli, z željo po stvaritvi družine, potomcev, po želji, da bi jim omogočila kvalitetno življenje. Če pa pred tem umrem (brez svojega vpliva- prehitra vožnja, alkohol, droge,...) na to pač nimam velikega vpliva.

Ljudje se premalo zavedajo, da so umrljivi preveč pa razmišljajo o tem kaj vse bi RADI naredili preden umrejo. še 1 meni glupa varianta recimo moškega z vzezi: punci sem predan s vsem srcem ampak, ker bom čez 3 mesece (zaradi hudega raka) umrl in bi v življenju rad spal z neznanko in potoval v tropske kraje - prevaraš punco in greš na potovanje okoli sveta? je potem to TO?

DarwiN je 12. maj 2012 ob 15:27 izjavil:

Da prevaraš punco, to pol spet spada v kategorijo, kjer si storil škodo nekomu drugemu... Raje povej, zakaj preziraš nekega samskega tip brez svojcev, ki ima 3 mesece življenja in se v kleti zadeva s heroinom, ki mu obenem tudi lajša bolečine in depresijo, in pa vsak si naroči fast food, ki mu ga dostavi prostitutka?

Načeloma mi je vseeno kaj počne nekdo, ki je brez bližnjih, da bi jih s svojim ravnanjem prizadel. Ampak to pomeni brez staršev, brata, sestre, partnerja, otrok, ... Nekako je potem to lahko res njegova osebna stvar, če pač sam tako želi. Dokler pa je zraven še vsaj nekdo, so 'pravila' drugačna (vsaj meni je to logično, ker ne 'škoduješ' le sebi, marveč tudi ljudem, ki te imajo radi).

Res ne maram razmišljati o teh bizarnostih, kot tudi ne o bolezni oz. kaj bi stroila, če bi resno zbolela za neozdravljivo boleznijo. Verjetno bi tudi sama malček premislila o svojem življenju, potegnila nekaj črt in sprejela kakšno bolj drastično rešitev. Sigurno pa nebi pobijala ljudi, se zapufala, hardcore drogirala (izven morfija za lajšanje bolečin),...


Še malo offtopic: še huje pa je, ko to delajo ljudje, ki nimajo niti bolezni za 'izgovor' za takšna bolna početja.

Še eno vprašanje, kjer sem nekoliko neopredeljena.
Od stare mame sosed je umrl za levkemijo. Njemu so povedali, da bo umrl
medtem, ko je nekdo iz naše vasi imel pljučnega raka za katerim je prav tako umiral in je še 10 min pred smrtjo, na smrtni postelji, veselo zavaroval hišo. Pač ni vedel da umira dokler ni v sobo stopil duhovnik.

Ali bi vi svojemu znancu sorodniku, otroku povedali, da umira?
Ali si zasluži vedeti, ali je bolje zanj da tega ne ve?

kr1ženska je 12. maj 2012 ob 15:55 izjavil:

Še eno vprašanje, kjer sem nekoliko neopredeljena.
Od stare mame sosed je umrl za levkemijo. Njemu so povedali, da bo umrl
medtem, ko je nekdo iz naše vasi imel pljučnega raka za katerim je prav tako umiral in je še 10 min pred smrtjo, na smrtni postelji, veselo zavaroval hišo. Pač ni vedel da umira dokler ni v sobo stopil duhovnik.

Ali bi vi svojemu znancu sorodniku, otroku povedali, da umira?
Ali si zasluži vedeti, ali je bolje zanj da tega ne ve?

Fantu je pred 3 leti umrla teta, za rakom in to v 39. letu starosti. Moz ni ne njej ne hcerama povedal, da ima maksimalno se 14 dni. (ona se je zavedala, hcerki pa poucila o gospodinjstvu in sprejemanju izgube). Vsak dan jih je oce peljal v bolnisnico, kjer so se na koncu tudi vsakic poslovili in umrla je po 3.dnevih.. Mislim, da je oce naredil najbokje kar je lahko za 8 in 14 letno hcer.
Sama pa ne vem kaj bi stotila v dank situaciji. nekako menim, da ima vsak pravico vedeti v kaksnem zdravstvenem stanju je in kako resna je (ko enkrat je razvita) bolezen je.
Vsekakor so to zelo tezke teme :/

kr1ženska je 12. maj 2012 ob 15:55 izjavil:

Ali bi vi svojemu znancu sorodniku, otroku povedali, da umira?
Ali si zasluži vedeti, ali je bolje zanj da tega ne ve?

Seveda. Tudi to, da jaz umiram bi jim povedal. Smrt je del nasega vsakdana in cim prej se ljudje soocimo s smrtjo, lazje nam bo to tudi razumeti.

Ko je bila moja noseča, so v bolnici obakrat vprašali, če želimo narediti en test, da že v zarodku odkrijejo downov sindrom.
Obakrat sva ga zavrnila. Ker tudi če bi rekli, da bo vse ok, to ni 100% (Še vedno bi se kaj lahko zalomilo pri porodu ali kasneje). Preveč se sekirat že mnogo prej pa tudi ni dobro.

Nič nimam proti raznim napovedim smrti. Tudi meni, če grozi v bližnji prihodnosti bi želel vedeti, da se vsaj malo pripravim (Pa da ženi povem kje imam zakopano zlato :P ). Kaj bistvenega pa ne bi spremenil. Če bi pomagalo bi edino mogoče probal živeti bolj zdravo. Upanje umre zadnje, pravijo. Tako da jaz bi upal, da so se zmotili in bi probal normalno živeti dokler lahko.
Samo zato ker mi en reče da imam še samo 1 teden, pa se ne mislim 'strgat' in sedaj it na droge, čike, babe,....

V primeru bližnje smrti bi otrokom tudi povedal, da je stanje zelo resno. Ne bi pa jim lagal ali pretirano skrival.

jype je 14. maj 2012 ob 10:49 izjavil:

Nuhalna svetlina lahko napove downov sindrom le do določene verjetnosti. Šele če rezultati kažejo na resno možnost, se izvaja invazivnejše teste, ki lahko potrdijo diagnozo in omogočijo pravočasen splav, če se ljudje za to odločijo.

Obstaja procent žensk, ki ob tem 'posegu' izgubijo otroka. Ta % je seveda majhen, ampak poznam 3 ženske, ki so test opravile in izgubile otroke.

jype je 14. maj 2012 ob 12:09 izjavil:

russhie> Obstaja procent žensk, ki ob tem 'posegu'

Ob nuhalni svetlini? Ne. Gre za ultrazvočno preiskavo, ki v zadnjih 20 letih še ni povzročila splava v prvem tromesečju.

Pardon, narobe sem prebrala.

russhie

Vsekakor so to zelo tezke teme :/

Večina cajte se u študentu pogovarjamo traparije, včasih se pa za razliko od ostalih rada malo ozrem okoli sebe in si zastavim kako konkretno življenjsko, psihološko ali tehnološko vprašanje. Ti da malo mislit, kaj imaš, kaj lahko storiš, dosežeš...

Mipe

Zdravnik naj pove direkt pacientu, ker se to pričakuje od njega. Potem pa bolnik sam odloči, če bo povedal naprej.

Problem je, ker v teh primerih zdravniki ne povedo bolniku pač pa svojcem, ki se odločajo ali mu bodo to povedali ali ne.
Super Sonic<

Vsak, ki je na smrt bolan, to čuti.

Od prijatelja stara mama, že od kar je on na svetu, vsakič ko gre do nje mu reče, naj se pripravi, ker bo kmalu umrla Moja stara mam to govori že 4leta, pa ji nič ne manjka.
Včasih to drži, drugič je upanje premočno da bi človek to sprejel.

Kaj pa če ti zdravniki napovejo smrt, pa se "zmotijo"? Poznam primer nekoga, ki je zbolel za HIV in so mu zdravniki dali od 2-3 leta življenja, a on je živel še 12 let.
Kako živeti, ko veš, da lahko vsak trenutek umreš? Poročiti se "nima smisla", ali ima sploh kar koli v življenju početi smisel?