vir: Nature
Avtorji raziskave so za leta 2008, 2009 in 2010 na podlagi podatkov iz Google Trends ugotavljali, kako pogosto so ljudje iskali podatke o prihajajočem letu (2009, 2010, 2011) oziroma preteklem letu. Pri tem so se omejili na 45 držav. Definirali so tako imenovani indeks naravnanosti v prihodnost (future orientation index) in ugotovili, da je ta znatno koreliran (Pearsonov koeficient 0,78) z bruto domačim proizvodom na prebivalca v tej državi. Tako so Nemci in Britanci zelo naravnani v prihodnost in imajo hkrati visok BDP, Rusi pa precej manj. Mogoči razlagi sta dve. Bodisi gre za kulturne razlike v dojemanju prihodnosti in preteklosti, zaradi katerih so bolj v prihodnost usmerjene nacije ekonomsko uspešnejše, bodisi gre zgolj za razlike v informacijah, ki so zaradi različnega ekonomskega položaja držav na spletu sploh dosegljive in jih prebivalci tam zato tudi iščejo.
Zanimivo je primerjati rezultate te raziskave z nedavno metaraziskavo z Yala, v kateri so se podobno ukvarjali z dojemanjem prihodnosti in uspehom v sedanjosti. Takrat so primerjali ekonomsko moč držav glede na njihov jezik. Ugotovili so, da v državah, kjer jezik strogo razmejuje prihodnost od sedanjosti, ljudje živijo manj pripravljeni na prihodnost, kot tam, kjer se za prihodnje dogodke sme uporabljati jezikovne strukture v sedanjiku. Zdi se torej, da so v povprečju na dolgi rok uspešnejši tisti, ki prihodnost bolj načrtujejo.
