BBC - Iz trgovine PC World so sporočili, da bodo do poletja ukinili prodajo računalniških sistemov z disketno enoto. Trenutno se delež takih sistemov v njihovih trgovinah giblje okoli 2%. Sedaj bodo prodali še ostalo zalogo in se nato dokončno poslovili od tehnologije 20. stoletja. Seveda to ni prvič, ko je bila napovedana smrt disketam. Najbolj znan dogodek, ki je sprožil takšne govorice, je bil izid iMac-a leta 1998. Slednji je bil prvi sistem, ki ni imel vključenega disketnika. Zanimivi so podatki o prodaji. Podatki kažejo, da je prodaja disketnikov od leta 1998 padla iz 2,1 milijarde na 700 milijonov v letu 2006. Koliko teh enot je bilo kdaj koli uporabljenih, študije ne kažejo. V PC Worldu se zavedajo, da je čas 1.44 MB disketnih enot končan. Umikajo se predvsem USB ključem in internetu. Bodo pa uporabnikom njihovih storitev omogočili prenos podatkov iz disket. V izvorni novici se avtor ozre tako v preteklost shranjevanja podatkov, kot tudi v prihodnost, ki prihaja z Visto.
Jaz pa disketnik uporabim vsakič, ko imam missflash BIOS-a in drugače plate ne morem zbudit. Moram priklopit disketnik in na njega nasnet original BIOS, ki ga potem plata avtomatično fleša. Bi rad iz USB ključka, pa ne gre če je bil BIOS zjeban prej (za normalen flash itak gre).
Drugače pa disketnika nimam priklopljenega, ker ga u bistvu vsak dan ne rabim, zgoraj omenjeni dogodek se pa mogoče zgodi enkrat na pol leta.
Nevem no. Meni je disketna enota še vedno nuja. To pa zaradi tega ker včasih rabiš kaj pa potem nimaš disketnika. Pa za flashanje grafičnih ter plat je disketa nepogrešljivi del.
Tako, da jaz bom uporabljal tako dolgo dokler bom še lahko diskete kupoval.
mah disketnik je tko... zakaj ga pa nebi mel.... 3x letno ga mogoče celo uporabim... ne vem kako bi flashal matično če ne bi mel disketnike.... skratka naj bo
sedaj na prenosniku ga nimam in sem pa tja me prav jezi da ga ni.
No saj ga tudi na namiznem računlniku že nekaj časa ne uporabljam, in na naslednji računalnik ga ne bom vgradil, ker jih imam sigurno za cel predal razmetanih doma:D
No nekaterih stvari se nikakor ne morem predstavljati brez disketnika, recimo kake FW nadgradnje usb ključu ali cdju nebi nikoli zaupal.
Men se zdi pa kewl zadeva. Ne zaradi kapacitete ampak zato, ker dobiš kup ene mehanike in elektronike za €3...
Pa tudi, ker so mi še sveže v spominu časi, ko sem po disketarju hrepenel, pa si ga nisem mogel privoščiti.
Komaj sem od žepnine našparal €100, da sem ga lahko ubodel nekje v Celovcu, ko sem spremljal fotra, ki je šel po kavo... in seveda prešvercal.
Ob tem pa na meji prešvical ene 5x več od povprečnega domačina, ki ga ujamejo z 200kg marihuane.
Prehod na disketar mi je pomeni več od vseh ostalih napredkov.
Takrat sem imel Sinclairjev QL, ki je uporabljal MIcrodriveje.
Ti so kasetke s trakom v neskončni zanki, kapacitete 128 KB ( po formatiranju malo manj), s hitrostjo prenosa cca 10 KB/s, spovprečnim časom dostopa 3s in maksimalnim 7s.
Te stvari so bile frustrirajoče počasne izgubljale podatke in nasploh onemogočale pametno delo.
Navaden 1.44 flopi, ki sem ga celo izkoriščal samo v DD modu (720 Kb) je bil tako na uč v realu ene 10x hitrejši, 7x večji, imel veliko bolj dostopne medije, ki so bili za povrh cenejši in bil je veliko, veliko bolj zanesljiv.
No, tudi prehod na IDE disk je bil zanimiv, a ne tako dramatičen. Programi so se tudi z diskete naložili v manj kot 3 sekundah, kar me ni preveč bolelo. No, kak 200 Mb disk je bil za QLa praktično neizčrpen medij.
Ehhh, flopi. Koliko vode je preteklo za časa njegove uporabe. Takrat je bil revolucija, danes pa na glas razmišljamo ali sploh še rabimo CDje, potihem pa se nam zdijo tudi DVDji nekam majhni...
Vsi lektorji, besedopisci in pisatelji/pesniki itn. s katerimi sodelujem oddajajo material samo in izključno na disketi. Ker imam Mac-a, sem imel nemalo težav. Že zaradi tega, ker ne vedo priložiti besedila v priponko oz. kot prilogo. Medtem sem si moral priskrbeti tudi en PC, v katerem pa je striktno prišraufan disketnik. V tem sem za svoje zadeve disketnika uporabil le 5x!
Kaj čes, tehnologija gre naprej, le nekateri ljudje ostajajo... na isti ravni.
EDIT: da ne bo rekel, da sem neumen, ker nisem kupil zunanjo USB disketno enoto: simpl, oče je potreboval PC in tako sva se zmenila, da ga bova skupaj uporabljala (čeprav ga večino časa uporablja prav on). AutoCAD LT pač ne teče na Mac-u...
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Sem vedel, da bo kdo pametoval... eh, Brane, Brane. Prehitel si me za 23 stotink...
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Morda se spomnite, niti še ne toliko let nazaj, ko je DARS izbiral izvajalca za trojanski predor, so morali interesenti poleg kupov papirja predložiti še neke podatke na disketah. No, že takrat smo si rekli, wtf, zakaj pa ne zapečen CD. CD pogoni so takrat že davno bili standard, tistih 1.44 MB na disketi je kaj lahko hitro premalo za vse te silne podatke o kubikih betona, številu Mujotov..., CD je vendarle malo bolj obstojen in manj občutljiv na temperaturo, magnetna polja ipd., podatkov se ne da (CD-R) naknadno spreminjati, nanj se da preprosteje s flomastrom napisati ime ponudnika, da se ne bi po nesreči ali "po nesreči" zamešali, pekači so že takrat bili cenovno dostopni tudi domačim uporabnikom, kaj šele nekomu, ki je hotel pokasirati milijarde takratnih SIT...
In za ta Darsov korak s časom smo izvedeli bolj po naključju, ker je SCTjeva disketa čudežno spremenila barvo.
Ključek stane še vedno nezanemarljivo vsoto denarja in ga z teškim srcem puščaš naokoli strankam, naročniku, ... Druga alternativa CD ali DVD pa vzame skoraj 5 minut tudi, če na ploščo posnameš samo eno kratko datoteko, pa še v žep jo teško stlačiš in je nepraktična za prenašanje naokoli.
Disketa je praktično zastonj, snemanje nanjo je v primerjavi z ploščo bliskovito hitro in torej alternative sploh ni. Tisti, ki mora vsak dan na deset različnih koncev odnesti različne kratke datoteke torej sploh nimajo alternative. Z e-mailom se nič ne opravi, ker ga v marsikaterem podjetju sploh ne najdejo ali pa traja pol ure preden ugotovijo na katerem računalniku se nahaja. Posel se najhitreje in brez napak opravi samo, če se osebno oglasiš pri delavcu na mašini in mu v roke potisneš disketo z načrtom.
Kljub e-mailu, mi stranke še vedno najraje nosijo diskete, ker se morajo tako ali tako osebno oglasiti zaradi izbire vzorcev in ljudje imajo boljši občutek, če ti izročijo nekaj fizičnega, kar se da prijeti in ti rečejo "tole mi naredite".
USB ključki bodo postali hit, ko bo stal eden manj kot en euro pa četudi bo na njem samo par MB prostora.
delam v založnistvu in če se oglasi stranka (ko se oglasi) z medijem je to zagotovo ali USB ali pa preko dhl-a dobim cd/dvd
drugega pravzaprav ne obstaja
mogoče v 0,01% disketa zip, jazz, fizični disk so relikvije preteklosti
je pa e-mail in FTP kar malo preveč uporabljena zadeva
imam raje fizični medij - se vsaj ne zmišljujejo sproti in ti ne kopirajo stalno novih in novih korektur (bolj premislijo in ti v bolk dorečeni obliki predajo)
Disketne enote ne uporabljam že kaj jezst vem kolk let. Odkar mam CD-RW praktično. Nato sem kupil DVD-RW enoto in niti pomislil nisem na arhaične diskete (že v šoli sem bil edini ki sem uploadal projekte na file web host namesto na nezanesljive diskete). Zdej pa mam 2GB USB ključ in sem itaq čist high
Hehe, prav zanimivo, kako diskete že toliko let kljubujejo n-krat večjim, hitrejšim in zanesljivejšim medijem. Jst osebno nisem diskete uporabil že vsaj 5 let, se pa spomnim, kako sem kakšnih 10 let nazaj od prijatelja prinesel Warcraft 2 v .arj formatu na 18 disketah - in mi doma 17. po vrsti ni delovala, hehe. Sem bil za piratstvo v mladih letih kaznovan kar na licu mesta.
Nedavno sem dokončno upokojil 5.25". In par tednov zatem sem ga nujno rabil pa ga ni bilo več. Disketarja in disket skoraj zagotovo ne bom več kupil. Ampak če ga že imam, pa naj bo notri. In če nabavim drug PC, pač prestavim še disketar. Rabim ga parkrat na mesec. Najbolj prav pride, da namestim gonilnik za mrežno kartico. Prava stamota, da winsi ne podpirajo mojih mrežnih.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Pretepeti, prebučati christoossa za napčne informacije, hehe
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Najbolj prav pride, da namestim gonilnik za mrežno kartico. Prava stamota, da winsi ne podpirajo mojih mrežnih.
Same here. Intel PRO/1000 MT Server (dual in signle) adapterjev ne prepoznajo ne XPji in ne 2003.
Ampak mislim, da je boljše, da intel izda uradne gonilnike ker so sigurno boljši kot pa microsoft made. Windows vista pa jih lepo prepozna (ampak so msjevi).
Jaz sem bil pa presrečen takrat, ko sem odkril program FDFormat, ki je stisnil na 3,5" disketo enih 1,7 MB. Uh, sem prišparal. Zgleda, da je ta programček kar pomemben za zgodovino, ima celo članek tlelele.
Je pa čudno, da disketna tehnika ni počasi napredovala in dosegla recimo 10-20MB in večjih hitrosti. Mogoče so bile kakšne patentne bitke zadaj. Pa da se ni minidisc nikoli uveljavil kot računalniški medij.
Diskete so napredovale. Spomnite se samo LS-120 oz. A:Drive. Ti pogoni so prebavili pisali/brali celo klasične 1.44 MB in 2.88 MB-ne diskete. Ampak ker so bili sami pogoni in seveda diskete predrage se enostanvo ni prijelo. Proti 100 MB-nim ZIP disku si imel na LS-120 disketi skoraj 120 MB prostora!
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
120M diskete se niso prijele, ker so bile v primerjavi s cd-jem precej počasnejše. Plus da so se takrat začeli pojavljati dostopne cdr enote in posnet cd je lahko bral vsak (cdrom-i so se razširili že prej), to disteko pa samo človek, ki je imel tak disketar. Takih je bilo pa malo.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Jaz sem bil eden takih. Sem pa nekje leta 1999 kupil tudi Iomego ZIP 250 MB enoto... uh, ta je bila špica. Koliko denarja sem (zdaj pogledano nazaj) porabil za enote (ZIP 100 SCSI, ZIP 250 SCSI zunanji, pozneje notranji, ZIP 250 ATAPI notranji, LS-120 notranji ATAPI) in diske... majka mu! Še sreča, da takrat nisem investiral v SyQuest
Sicer pa zanimiv seznam nekaterih naprav: * Jaz drive * Iomega REV * Bernoulli Box * Ditto drive * LS-120 drive * EZ 135 Drive * Orb Drive * SyQuest
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Bilo jih je malo predvsem zaradi nezanesljivosti in visoke cene.
Takrat sem delal zraven enega kao DTP studia in sem lahko vsake toliko videl stranko, ki se je neki šopirila s tem crapom.
Kao, zakaj pa nimate ZIP-a ? Hja zato ne, care, ker enota stane pol šajtrge denarja, ker je nezanesljiva, ker ti naročiš posla za pizzo in pir in to 2x na šest mesecev, zapisljiv CD pa stane 100 SIT.
Tud pol, ko smo nabavili neki, so ble štale. Stranka pride in pri nas je kos fajla neberljiv. Da bi pa s seboj še enoto nosila, je pa že smešno.
Pa una ZIPova konkurenca, kjer si okrog prenašal v bistvu plate od hard diska v kaseti ( nek xDrive ali nekaj takega ?) je bla tud bedna.
Ni kaj, CD jih je nesel. Poceni, razširjen, relativno zanesljiv, vsi so ga meli. Pa noben problem ni bil zapeč stvar v dveh primerkih, če je blo treba.