V raziskavi je sodelovalo 119 posameznikov, ki so morali pripraviti bodisi javen ali zaseben profil na LinkedIn bodisi klasičen življenjepis. V nadaljevanju so jim predstavili oglas za delo, na katerega so morali napisati čim boljši življenjepis, saj je bila ponujena nagrada za zmagovalca. V nadaljevanju so primerjali prve izdelke z zadnjimi življenjepisi in vedenje analizirali z vprašalniki. Ugotavljali so pogostnost in resnost laži.
V povprečju je vsak v svojem življenjepisu lagal na 2,87 mestih. Zanimivo je, da je ta številka konstanta na glede na obliko (LinkedIn ali življenjepis), se pa razlikuje razrez po vsebini laži. Medtem ko je bilo v klasičnih življenjepisih bistveno več laži o delovnih izkušnjah, izobrazbi in sposobnosti, je bilo v profilih na LinkedIn teh manj. Tam so raje lagali o svojih hobijih, interesih itd.
To pomeni, da je v profilih na LinkedIn manj laži o sposobnostih, ki zanimajo delodajalca in so neposredno povezane z delovnim procesom, in so torej bolj uporabni. Eden izmed razlogov za tovrstno početje je javnost profilov in medsebojna povezanost, saj je na internetu občinstva bistveno več, tako da je lagati bistveno bolj tvegano, poleg tega pa se resničnost navedb hitro preveri. Klasične življenjepise po drugi strani bere samo delodajalec, zato so tam laži o delovnih izkušnjah bolj razširjene.
