» »

Prenos LINUX programske opreme na IBM RS6000 delovno postajo (AIX)

Prenos LINUX programske opreme na IBM RS6000 delovno postajo (AIX)

barbarpapa1 ::

Pozdarvljeni Slo-tech ovci!

Najprej Vam vsem želim vse naj v tem letu!

Sedaj pa takoj na vprašanje. V službi imamo IBM RS6000 delovne postaje, ki delajo (jasno) pod AIX-om. Uporabljamo jih za CAD aplikacije, vendar moramo pri svojem delu tudi kaj napisati pa kaj prekalkulirati. Zato bi rad na AIX spravil LINUX programsko opremo za te namene, seveda imam v mislih Open Office v slovenščini. Sam imam zelo omejene izkušnje z UNIX oper. sistemom, z Linuxom pa sploh nobenih :( . Torej, kako se naj lotim tega?

IBM sicer uradno podpira uporabo Linux programske opreme, ter v ta namen k postajam prilaga tudi CD z AIX toolbox for Linux applications. Sem se obrnil tudi na IBM Slovenija, kjer pa so bili kar malo začudeni in izjavili, da takšnega primera še niso imeli, so mi pa poslali zadnjo verzijo prej omenjenega programja.

Kakorkoli, če ima kdo kakšno idejo, naj jo, prosim, pove.

Pa lep dan želim

Jože

Gandalfar ::

ja .. pomojem bi - bo slo.

z debian strani:

It is done. We have packages for OpenOffice.org-1.0.1 for debian. Yes, OpenOffice.org-1.0.1 can be installed by apt-get. OpenOffice.org 1.0 supports only i386 and powerpc and S390 archectures as linux versions. Some people are working to get OpenOffice.org running on Linux-SPARC and -ALPHA. One has started an IRIX port, so it will be possible to install OpenOffice.org Linux-MIPS, but this will take a long time!

Debian podpira tvojo arhitekturo tako da mislim da je samo vprasanje casa kdaj bo openoffice na voljo tudi zanjo.

* Alpha
* ARM
* HP PA-RISC
* Intel x86
* Intel IA-64
* Motorola 680x0
* MIPS
* MIPS (DEC)
* PowerPC
* IBM S/390
* SPARC
----

Ali morda ne? Daj ti povej ce je tvoja arhitektura notri na tem seznamu.

barbarpapa1 ::

Ja IBM-ove RS6000 postaje temeljijo na PowerPC arhitekturi, ki je navedena na tvojem seznamu Gandalfar.

Da ne bo nesporazumov. Nočem imeti compa z dual OS (AIX, Linux), ker bi to zadeve precej skompliciralo. Torej hočem izvedeti, kako narediti portacijo na AIX. V tem trenutku imam source code od Open Office. Vem, da je potrebno zadevo skompajlirati, vendar mislim, da zadeva sploh ne gre tako straight-forward. Probleme vidim predvsem tam, kjer se uporabljajo določene zadeve iz OS-ja in je zato potrbno Linux source predelati v AIX source, kar pomeni, da moraš biti zelo dober poznavalec obojega, kar pa jaz zagotovo nisem....

LP

Jože

Gandalfar ::

Create a new port
There is a cerain demand for doing a port e.g. for HP/UX. AIX, OS/2 etc. At the moment there are no efforts visible for such a port. Create one !

Se bojim da res ne bo slo - oz. bos moral malo pocakati/sam narediti kaj.

ginek ::

Se bojim, da res ne bo slo tako enostavno, ce tega se nisi pocel.
Prek foruma tudi nebi slo. Ali bos pac pocakal da nekdo to portira, lahko pa bi tudi koga najel da ti to naredi za ustrezno placilo :-).

lp

Gh0st ::

Problem je, ker je AIX komercialni UNIX in bo portiranje malo oteženo.
Razen če imaš (tako kot je rekel kolega nad mano) denar...
AIX, HP-UX, SCO, SysV, in podobna sranja niso pod GNU/GPL licenco...na žalost.
you might start believe in Gh0st stories. you're in one. :)

dr.J ::

Koffice 1.1 je v linux toolboxu, pa abiword si lahko sam prevedeš.
Za tabele je pa gnumeric (v toolboxu). Kako je pa s M$ filtri, ne vem. Za Koffice menda bolj slabo.

Sicer je pa za pisanje LaTeX. :D Na AIXu dela kot je treba (kje pa ne?).

Aja, če hočeš 'WYSIWYG' način, si inštaliraj Lyx.

kuglvinkl ::

Vprašaj tu: ante.moscatelli@its.si, in reci, da sem ti jaz dal email.
Your focus determines your reallity

barbarpapa1 ::

Pozdravljeni


Sem pričakoval, da bo zadeva težka... Če ne zaradi drugega, pa zaradi tega, ker ni ravno veliko uporabnikov AIX delovnih postaj v Sloveniji...

Drži, da je AIX komercialni UNIX, ki ne podleže GNU licenci, vendar pa IBM zasleduje politiko podpiranja odprte kode in portiranja le-te na njihove stroje. Zato sem malo natančnje preveril, ka je na že omemnjenem toolbox CD-ju. našel sem tudi zanimiv dokument, ki je verjetno ključnega pomena za portiranje Linux programske opreme na AIX stroje. In sicer so navedne razlike med system call table, library function table, file macro values, signal values, poll macro values, file open modes in macro definitions for libc AIX-a in Linux-a 2.2.14. Vendar je pa za uporabo tega potrebno znanje in čas, denarja pa ni :D .

Kuglvinkl, se ti zahvaljujem za e-mail, bom poskusil...


Sem tudi preverjal Koffice, vendar se mi ne dopade preveč zaradi slabe (nikakršne) kompatibilnosti z M$ office, ki pa na žalost mora biti. Zaradi tega tudi LaTex ni opcija, pa tudi zaradi tega ne, ker so moji dekleta in fantje na M$-ju gor zrasli. Torej mora biti look and feel zelo blizu M$ programom. Prav tako rabimo zadevo za osnovno poslovno dopisovanje, tu in tam za kakšno poročilo (z vključenimi slikicami) in pa preglednico za kalkulacije....

No, če ne gre po tej strani, bi pa poskusil po drugi....Njega dni so za UNIX-e obstajali Win simulatorji, v okviru katerih si lahko (počasi, a vendarle...)zaganjal wintel kodo. Ali obstaja kaj takšnega še danes in kje bi se dalo to dobiti? Edini problem, ki ga vidim, je relativna šibkost naših strojev, ki so na Power procesorjih G3 pri 375MHz....

Najlepša hvala in lep vikend želim....


LP

Jože

dr.J ::

Mislim, da bo najenostavneje, da si omislite eno x86 linux mašino, na katero boste spravili OO ali pa StarOffice in ga poganjali remote (export DISPLAY etc...). Cena PCja je samo drobec v primerjavi z RS6000/AIX/CAD... Pa še precej hitreje bo kot s kakimi emulatorji (enkrat sem se nekaj ukvarjal z Wabi-jem).

barbarpapa1 ::

Hm, če prav razumem, je to tak način dela, ko je delovna postaja nekakšen x-terminal (client), na katerem se v oknu izvaja program, ki teče na drugem stroju (serverju). Ta možnost je zelo zanimiva, še posebej, ker moramo tako ali tako postaviti en centralni podatkovni strežnik, na katerega bodo vse postaje hranile CAD podatke in bo opravljal vlogo hrambe podatkov, backupa itd...Nobene omejitve ni, da zadeva ne bi bila pod linuxom. V tem primeru verjetno ni omejitev, da ta strežnik ne bi mogel z OO "uslugami" podpirati treh delovnih mest...

Drugo vprašanje je, ali bi se dalo to izvesti tudi z windows in programi? Njega dni so obstajali nekakšni x-windows strežniški programi, ki so bili menda namenjeni ravno temu (Hummingbird Exceed). Če bi bilo to možno, bi bilo rešeno še nekaj drugih problemov, ki me mučijo (npr. dostop do MRP programa, ki dela samo na windowsih...). Ali kdo kaj ve o tem?


Pa najlepša hvala....

LP

Jože

b ::

Seveda, cudno da se ze prej ni nihce spomnil.

Brez tezav lahko postavite streznik, na katerem se poganja OpenOffice (ali katerikoli drugi program na Linuxu), prikazuje pa se na AIX-u. Jaz sem pred par leti tako poganjal kompleten graficni vmesnik z enega Solarisa, za x terminal pa sem imel Linuxa na ubogem SparcStation-u :-) Delal je pa bistveno bolje kot star SunOS na enaki masini. Anyway, nazaj k temi.

Za poganjanje windows aplikacij lahko postavite tak windows, ki podpira terminal services ter se nanj povezujete z Unixa z rdesktop-om oz. katerikoli windows in poganjate VNC.

Ce nimate sami znanja za implementacijo se s tem verjetno ukvarja kar nekaj podjetij, med drugimi tudi tisto, v katerem sem zaposlen. Ampak ne bom tukaj delal prevec reklame :-)

lp,
Borut.

barbarpapa1 ::

Hvala! :))

Bom poskusil na ta način! Bom videl, kaj zmorejo naši infromatičarji...:D


Pa prijeten spanec želim....


LP

Jože


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Oracle ubil OpenSolaris

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
4714934 (12799) noraguta
»

Linux na PowerPC (686) platformi??? (strani: 1 2 )

Oddelek: Operacijski sistemi
687062 (5294) ThinkPad
»

Ubuntu One bo prenešen v okolje Windows

Oddelek: Novice / Operacijski sistemi
495378 (3452) Bistri007
»

SGI v prisilni poravnavi

Oddelek: Novice / Nakupi / združitve / propadi
244004 (2721) Yerpo
»

Linux software na AIX mašini

Oddelek: Programska oprema
5940 (871) MasterBlaster

Več podobnih tem