Slo-Tech - Včeraj je izšla nova verzija odprtokodnega pisarniškega paketa LibreOffice 3.5, ki je predlani nastal iz OpenOffice-a, ko je njegovega skrbnika Sun-a prevzel Oracle. Razvijalci, ki so šli na svoje, od tedaj izdajajo neodvisen LibreOffice, ki je do danes prehodil že dolgo pot.
Tretja večja verzija po ločitvi prinaša precej novosti in izboljšav. Med glavnimi omenimo nov preverjevalnik slovnice za angleščino in nekaj drugih jezikov (za slovenščino žal ne) v Writerju, boljša tipografija (oblika pisav), sprotno štetje besed, nov način urejanja glave, noge in prelomov. Calc odslej podpira 10.000 listov v dokumentu, ima novo večvrstično polje za vnos, neomejeno število pogojev pri pogojnem urejanju in izboljšano podporo za uvoz datotek iz drugih pisarniških paketov. Novosti najdemo še v Impressu oziroma Drawu in Baseu.
Najvidnejša novost v celotnem paketu pa je možnost avtomatičnega preverjanja, ali obstaja novejša verzija. Prenos je mogoč z domače strani.
Ena od novosti je tudi ta, da, ko odpreš doc file (ki je bil ustvarjen v prejšnji verziji 3.4.5) ti v njem spremeni sloge, barve, itd (podčrtana pisava, drugačne barve, napačni zamiki) tako, da lahko potem popravljaš. In za popravljat je pri 60 stranskem dokumentu kar precej.
Če koga zanima: preden sem instaliral novo 3.5 verzijo sem prejšnjo 3.4.5 odinstaliral, tako, da to ne more biti vzrok.
Res, da se podarjenemu konju ne gleda v zobe ampak lahko bi vsaj dali kakšno opozorilo, da je ta verzija primerna samo za testiranje (predvsem živcev).
Ja najbolj zanimivo je pa tole.. Kjer sem sam skoraj izgubil živce... LibreOffice <= 3.4.4 can not be updated to 3.5.x directly; first, it must be updated to 3.4.5 or uninstalled
Pa človek no ne moreš izdat verzije, kjer ti installer ne zna spucat prejšnjih verzij.
si.Mail odprto-kodni odjemalec elektronske pošte. - http://www.simail.si
Uredite si svojo zbirko filmov, serij in iger - http://xcollect.sf.net
itq da formati niso kompatibilni med seboj. odt vidi libbre brugače kot word, nadalje sem bil razfukan ko word 2010 drugače prikaže doc 97-2003 kot word 2003. pa še par podobnih cvetk nekompatibilnosti bi se našlo...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Predvsem neresno. Nam se dogaja, da OOO in LO ne znata pravilno odpret nekaterih DOC ali DOCX fajlov, medtem ko jih en bogi AbiWord odpre brez težav in celo pravilno pokaže vsebino.
Razlog zakaj ne moreš instalirat iz 3.4.4 direktno v 3.5.x je ker je v 3.4.4 imel installer bug, ki je bil odpravljen v 3.4.5. Glej: https://bugs.freedesktop.org/show_bug.c...
Važno, da je Odprtokodno, in boste brez težav sami odpravili napako, ali pa jo bo za vas brezplačno odpravil kateri od Odprtokodnikov. V tem sistemu vse špila brez težav in izključno v korist uporabnika.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
No ja, kakorkoli gledaš, je dejstvo, da napake se odpravljajo, program pa je brezplačen. ISte težave pa se pojavljajo pri plačljivih programih, kjer je pa še manj opravičila za takšno ravnanje.
da je program BREZPLAČEN. In ja, programerji, ki delajo na projektu kar dobro služijo.
To je potem tipičen dumping, ki bi ga bilo potrebno regulirat.
o+ nevone
To ni noben dumping, to je drugačen poslovni model. Definitivno glavna podjetja, ki razvijajo te programe pridobijo na račun deljenih stroškev razvoja, zaradi licence pa se lahko temu deljenemu strošku priključi poljubno ljudi. Če ne drugega je to zmaga ljudi, podjetja, saj lahko čisto vsak dobi čisto spodoben urejevalnik dokumentov zastonj.
Če uporabnik prizna ali pa ne so odprtokodne licence naredile ogromno ravno za malega človeka in nevem zakaj taka sovražnost do programov pod prostimi licencami, obenem pa ljudje zagovarjajo velike korporacije. Brez MIT, LGPL,.. licenc bi razvoj potekal počasneje, dražje, kar bi predvsem vplivalo na razvoj malih, startup podjetjih, hkrati pa tudi skozi cene storitev na nas, končne uporabnike.
Če misliš na telefone, ki jih dobiš v paketu z naročnino pri mobilnih operaterjih, potem to pač ni dumping, ker se odplačilo črpa iz naročnine. Brezplačna zadeva še zdaleč ni.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
da je program BREZPLAČEN. In ja, programerji, ki delajo na projektu kar dobro služijo.
To je potem tipičen dumping, ki bi ga bilo potrebno regulirat.
o+ nevone
Za dumping bi rabil še dejansko prodajno ceno na trgih, kjer konkurence ni, ter grožnjo, da ko z brezplačnim izdelkom ubiješ konkurenco naviješ ceno.
To ni nič drugega kot drugačen poslovni model. Pač pomagajo razvijati obstoječo stvar, da jo prilagodijo sebi, ali da jo ponujajo svojim strankam in služijo s storitvami (podobno kot mobitel).
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Če uporabnik prizna ali pa ne so odprtokodne licence naredile ogromno ravno za malega človeka in nevem zakaj taka sovražnost do programov pod prostimi licencami.
Jaz nimam v resnici osebno nič proti odprtokodni strategiji. Pač vsak poskuša nekako prodreti na trg.
Sovražnosti se pa sicer kažejo z vseh strani na vse strani.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
Sam sem se odprte kode naveličal, ker so ponavadi zastonj verzije neuporabne. Če hočeš kaj uporabnega, moraš plačevati letne naročnine, storitve, licence ipd. Sama ideja OSS se je malo razvodenela.
Zdaj bolj zveni v stilu, prvi fiks je zastonj.
Seveda je za male, hišne projekte še vedno uporabna zadeva. Ampak za kaj velikega ali celo živeti od tega, pa je postalo malo preveč skomercializirano. Čudna da se RMS nič ne pritožuje ... Se je bolje odločit za kakega vendorja.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
To je potem tipičen dumping, ki bi ga bilo potrebno regulirat.
joj kak flamebait, ne vem če bi vgriznil ali ne :)
meniš da nekdo ne sme ponujati svojega produkta brezplačno? nekdo je ugotovil, da je lahko v kapitalizmu uspešen ne samo če svoj produkt ponuja brezplačno, ampak tudi če vsem ponudi načrte za izdelavo tega produkta, ker verjame, da je dovolj sposoben, da bo dovolj uspešen, ne glede na konkurenco - in ti, zagovornica prostega trga, praviš da takšna strategija ni pravilna?
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain
meniš da nekdo ne sme ponujati svojega produkta brezplačno? nekdo je ugotovil, da je lahko v kapitalizmu uspešen ne samo če svoj produkt ponuja brezplačno, ampak tudi če vsem ponudi načrte za izdelavo tega produkta, ker verjame, da je dovolj sposoben, da bo dovolj uspešen, ne glede na konkurenco - in ti, zagovornica prostega trga, praviš da takšna strategija ni pravilna?
Ne, ne pravim da ni pravilna. Mislim, da imajo vso pravico do takšne strategije.
Moja tarča je bil Matthai, ki se zmrduje nad prostim trgom.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
Če misliš na telefone, ki jih dobiš v paketu z naročnino pri mobilnih operaterjih, potem to pač ni dumping, ker se odplačilo črpa iz naročnine. Brezplačna zadeva še zdaleč ni.
o+ nevone
Z naročnino plačuješ storitev operaterja in ne telefon. Naročnina tudi ni čisto nič nižja, če telefona ne vzameš oz. se ne vežeš.
Odprta koda je prosti trg v najboljšem pomenu besede. Omogoča skoraj popolno konkurenco in s tem optimalno delovanje tržnih mehanizmov...
V tem konkretnem primeru pa je odprta koda močno zafrknila na področju razvoja in inovacij s stališča uporabniških vmesnikov. UI je bil praktično kopija Microsoftovega, čeprav so imeli res dobro priložnost narediti kaj boljšega. Zgodilo pa se je ravno obratno, MS je svojo novo rešitev patentiral, OO bo pa glede UIja ostal v prejšnem tisočletju še dolgo časa. Po drugi strani pa je mogoče ravno prisotnost odprtkodnih projektov spodbudila MS, da se zgane.
Odprta koda se konkretnem primeru obnaša še slabše kot MS, kjer verzije niso združljive med seboj.
Za enakim simptomom skrbijo tudi precej dražji programi: Solidworks, ProE, Corel...
Za Corel vem da ne moreš odpreti slik narisanih v novejši verziji v starejšem corelu, medtem ko v SW ne moreš odpirati projektov, če je narejen v katerikoli drugi verziji, baje da je enako z ProE.
ja, ja se strinam. okoli odprte kode je sama korupcija in nepotizem. najbolje bo, da o tem obvestis uvk in protikorupcijsko komisijo.
Nisem mislila na korupcijo, zgolj na to, da odprtokodniki niso neka zaprta družba zase, ki z ostalimi nima nobene zveze.
o+ nevone
OK, sem se malo hecal. Zda pa cisto resno; v sektorju gospodarstva je odprta koda cisto resen poslovni model, ki ga podpirajo tisti, ki od vzdrževanja, prodaje, servisiranja... zivijo. Od drzavnega sektorja, od Amerike od nas, so podojetja, ki prodajajo licencne izdelke dobile veliko vec subvencijo, kot jo bo odprta koda kadarkoli. K temu lahko stejes financiranje uvajana licencnih izdelkov v sole in druge drzavne ustanove, odpisovanje davkov, financiranje vzpostavitev podruznic v nekaterih okoljih in se in se. Predvsem pa podjetja, ki prodajajo licencno opremo vlagajo vec sredstev v samo lobiranje kot pa jih dobi cela odprtokodna skupnost za vse svoje delovanje. Da je lobiranje namenjeno temu, da predvsem drzavni kupci ostanjejo na licencnih izdelkih, je sporno samo po sebi in je vir kroruptivnega ravnanja podjetij in javnih usluzbencev. Torej, visoke cene licencne programske opreme niso vezane na trg, stroske razvoja, dela ..., ampak na lobiranje in nacrtno delovanje k temu, da so uporabniki vezani na dolocene dobavitelje (vendor lock-in). To je bilo razvidno tudi iz slovenskega primera pred dvema letoma, ko je MJU izdal studijo o upravicenosti uporabe OK v javni upravi. "Neko podjetje", ki prodaja licencno opremo je zagnalo cel medijski linc in zelo mocno politicno lobiranje. Usluzbenci MJU so morali hoditi pojasnjevati svoje namene celo na tisto ambasado, ki je takoj poleg ruske ;). V Slovenijo pa je prisel tudi zelo visok predstavnik "tistega podjetja" in je mocno zatezil pristojni ministrici. Verjetno ji na pogovor ni prinesel le "prepriciljivih" argumentov o stroskovni utemeljenosti uporabe dolocene licencne opreme. Tisti revez, ki je bil na MJU izpostavljen z imenom in priimkom pa je moral oditi iz drzavne uporave in se zdaj vcasih o njemu pisejo Finance. Torej: kdo nima cistih racunov?
Odprta koda se konkretnem primeru obnaša še slabše kot MS, kjer verzije niso združljive med seboj.
Za enakim simptomom skrbijo tudi precej dražji programi: Solidworks, ProE, Corel...
Za Corel vem da ne moreš odpreti slik narisanih v novejši verziji v starejšem corelu, medtem ko v SW ne moreš odpirati projektov, če je narejen v katerikoli drugi verziji, baje da je enako z ProE.
Matej
Nova verzija odpira stare brez z težav.Obratno sploh ne gre, vsaj s Catio je tako.
Največjo izgubo pa smo pridelali Evropejci pri izdelavi Airbusa A380, ko so Francozi risali v programu CATIA 5, Nemci pa v verziji 4. Rezultata nista bila niti po naključju kompatibilna, tako da so pridelali dve leti zamude in pet milijard evrov izgube.
No, pri opensource gre pa denar od drugih storitev, ki jih nekdo plača.
Podoben primer so tud recimo razne brezplačne (f2p ali facebook) igre, ki se financirajo iz denarja za premium stvari. To plača majhen del userjev, ampak vsi pa lahko igrajo.
