EU podpisala sporazum ACTA

Gandalfar je 27. jan 2012 ob 19:42 izjavil:

A obstaja kaksen predhodni primer, ko nas parlament ni zelel ratificirat direktive iz EU?

Glede grškega "reševanja" smo bili kar uporni. Bolje bi bilo, da tega "reševanja" ne bi bilo.

Še vedno pa smo res-publika, demo-kratija, tako da tisti, ki smo jih poslali v zbor, naj nas predstavljajo --- naj NAS predstavljajo (zato so poslanci, ker smo jih mi POSLALI!)

Povejmo poslancem, kaj si kot njihovi konstituenti mislimo o tej mednarodni pogodbi. Obrazec za kontakt s poslanci in poslanskimi skupinami: http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODr...

S takim razmišljanjem nas čaka Acta zato bi bilo bolše gledati globalno, da lahko v mednarodni peticiji dosežemo več in pritiskamo na EU, ki o tem odloča tudi za Slovenijo. Vsak lahko na različne načine nekaj prispeva k zaustavitvi Acte.

Tu lahko prispevaš svoj podpis proti ACTA-i:

http://www.avaaz.org/en/eu_save_the_int...

Možno je da je ponarejena, po čem si to ugotovil?

Samo že to, da širiš informacijo o tem je že dost. V kolektivu je moč. Američani in Nemci so to že dokazali.

"Poduči se o sporazumu ACTA" v slovenščini:

http://www.e-demokracija.si/no-acta/bro...

Gandalfar je 27. jan 2012 ob 20:07 izjavil:

"mi nocemo tega, neeeeee".
...
To, da se poslancem rece: "ne maramo", samo pomeni "hocmo se mal piratizirat" in se razume, da pac splosna javnost ne steka in je to itak boljs skrit iz javne debate.

Strinjam se, da je v redu, da naj bi bili pozivi poslancem argumentirani - ni pa to nujno. Tu se ne gre "za legalese", ampak za to, kaj ti kot delodajalec poslancu hočeš, da naredi zate. Ti si njegov šef, ti mu daješ plačo! Nič pravniških for ne potrebuješ, pač pa poveš, kaj ti kot eden izmed tistih, ki jih predstavlja v DZ, hočeš. Pravniški argumenti so pomembni pri izvajanju zakonov, ne pa pri sprejemanju zakonov. Kakšen zakon ali mednarodno pogodbo sprejeti ali ne, je odvisno zgolj in samo od VOLJE.

Gandalfar je 27. jan 2012 ob 20:07 izjavil:

se razume, da pac splosna javnost ne steka in je to itak boljs skrit iz javne debate.

Elita bolje, kaj je dobro zate, kot ti sam? Avantgarda delavskega ljudstva bolje ve, kaj je dobro zanj, kot delovno ljudstvo samo?

Če bi bile avtorske pravice omejene na 5 ali 10 let bi bil problem manjši.

Jah to je problem kar si zdaj rekel. Ker je tako nasplosno in crazy talk. Tezko je to resno jemat.

No to je tak tipicen crazy talk: kako se lahko drzis zakonov, ce so pa 'tajni'?

Citiram Rtvslo:
Slovenija podpisala Acto. Prikrita cenzura interneta tudi v Sloveniji?



Pirc Musar: Jezna sem, Acte ne podpiram
Na podpis se je odzvala tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, ki je jezna nad tajnostjo podpisa. "Tako se to ne dela, vsaka demokracija mora dati možnost, da tudi civilna družba pove svoje mnenje," je zapisala v odzivu na Twitterju.

vir:
http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnolo...

globalna80: kar je dalec od tega, da bi imeli tajne zakone, ki se zmeraj spadajo pod crazy talk.

globalna80 je 27. jan 2012 ob 21:51 izjavil:

Nisem napisal da bi imeli tajne zakone ampak da je dogovorjeno v tajnosti.

Tocno to si rekel:
> Večina teh zakonov je še vedno pod tajnostjo in ni razkrita javnosti.

globalna80 je 27. jan 2012 ob 20:20 izjavil:

"Poduči se o sporazumu ACTA" v slovenščini:
http://www.e-demokracija.si/no-acta/bro...

Raje priporočim temeljito analizo oz. komentarje oddelka za oddelkom končne različice ACTA, ne verzije izpred dveh let.
Pozor!
Analiza je dolga 33 strani; dobr del se začne na strani 7.

Kot eno izmed možnosti je predstavila pavšalni pribitek k računu za internet in ga prejmejo lastniki pravic intelektualne lastnine; znani pa so tudi drugi "in zelo uspešni" poslovni modeli plačevanja pravic. Te rešitve, tako Pirc Musarjeva, so človekovim pravicam precej prijaznejše od metode treh udarcev. Kakšna pa bo končna izbira, pa bo bržkone izid boja med političnimi, lobističnimi močmi in in burnim odzivom javnosti.

Sedaj naj bi pa očitno izbirali med "sazas metodo" in three-strikes. Naravnost super.

Glihkar gledu na popu prispevek od ACTE... vse kar zna glupi voditelj povedat je, da "ACTA je zakon proti piratsvu". Vse grafike v ozadju in ves text ki ga ta poptv lutka bere je "zakon proti piratsvu". Zdej vem zakaj nisem ze par mesecev gledal porocil na TVju... clovek se verjet zacne tem bedarijam.

Po drugi strani na ga. Fajon zelo lepo govori o sirsih posledicah takihle veleumov in zakaj ACTA njej ni vsec (zalo dobro informirana gospa).

Musarjeva pa je povedala da ji ni vsec tak "zakon proti piratsvu". Meh.

kdaj točno pa naj bi se te anonimne prijave začele sploh?
P.S. neki mi šteka pc, brb formatiram lol
P.S.2 kako pa je s tem če ne jem "original" jaffa cakes?

če si iz policije lahko, drugače ne:D

mtosev je 27. jan 2012 ob 22:44 izjavil:

Musarjevi ni všeč, ker bi dovolili ISPjem da preverjajo kaj nekdo počne na netu

Kje v ACTA pa to piše?
(Oddelek, člen, paragraf,...)

Zarad pritiska in kritik so recimo umaknili iz starejših draft verzij člen, po katerem bi ISPji bili odgovorni za kršenje avtorskih pravic na njihovem omrežju.

Res od kje ideje, da naj se bunimo prot konkretnim zakonom ko bojo v fazi sprejetja. A ni bolje se zbunit že prej, da ne nastajajo trgovski sporazumi, ki se jih potem uporablja kot zelo fajn izgovor in podlago.

trenutni zakon v SLO o avtorskih pravicah je 70let

Najbolj žalostno je, da se dejansko rabi sprejet nek protipiratski zakon, ampak so vsi nezmožni kompromisa in imamo na eni strani piratstvo, na drugi pa cenzuro/krenje zasebnosti. Vmesno stvar, ki jo rabimo pa se noben ni spomnil na papir dat..

mtosev je 27. jan 2012 ob 12:03 izjavil:

mislim, da bi ti imel več problemov kot jaz, ker je lažna prijava kaznjivo dejanje. samo primer. kakšna je sploh kazen za lažno prijavo,a kdo ve

ja, rečejo ti, da tega pa drugič več ne počni. To je enako, ko katera ženska obtoži moškega posilstva, potem pa se dokaže, da si je izmislila. Žensko okregajo in se ji pravzaprav nič ne zgodi (mogoče kakšen 1 mesec pogojnega), moški pa bi v primeru uspela poskusa dobil 5 let ali več.

PaX_MaN je 27. jan 2012 ob 23:02 izjavil:

mtosev je 27. jan 2012 ob 22:44 izjavil:

Musarjevi ni všeč, ker bi dovolili ISPjem da preverjajo kaj nekdo počne na netu

Kje v ACTA pa to piše?
(Oddelek, člen, paragraf,...)

Poglavitna kritika, ki je ne vidiš, čeprav si očitno bral sporazum, je da je zastavljen preširoko in preveč na splošno, ter da od držav zahteva prilagoditve pravnega reda, da ustrezajo zahtevam (in kaznim) sporazuma. Kot takšen pa ustvarja zahteve, ki bodo šele posledično pripeljale, do nevarnosti, ko ponudniki interneta preventivno izvajajo cenzuro.

Sporno je že, da so prvotne različice tajne: težave se pojavijo v sporih zaradi interpretacije členov, kjer lahko ti tajni členi pomembno vplivajo na odločitve.

Pa poglejmo menda končno različico, ki si jo polinkal zgoraj:

Vsaka pogodbenica zagotovi, da so v civilnih sodnih postopkih v zvezi z uveljavljanjem
pravic intelektualne lastnine njeni sodni organi pooblaščeni, da stranki odredijo, da preneha
s kršitvijo, in med drugim tej stranki ali, če je potrebno, tretji strani, ki je pod pristojnostjo
zadevnega sodnega organa, odredijo, da prepreči blagu, ki krši določeno pravico intelektualne
lastnine, vstop v trgovinske tokove.

Je mogoče tukaj videti splošen namig na možnost tako '3-strikes', kot nadzora paketkov?

Seveda v drugih členih sporazuma piše (skoraj kot dvojni govor), da členi sporazuma nikakor ne smejo vplivati na obstoječo zakonodajo članic, a v čem je potem smisel sporazuma? Še posebej, ker med definicijami ne najdemo "trgovinskih tokov", najdemo pa kakšne druge 'zabavne' definicije, kot je npr. ta:

(j) oseba pomeni fizično osebo ali pravno osebo;

Bingo, dva tička na en mah, še lepše če dodamo definicijo 'ozemlja':

(m) ozemlje, za namene oddelka 3 (Ukrepi na meji) poglavja II (Pravni okvir za uveljavljanje
pravic intelektualne lastnine), pomeni carinsko ozemlje in vse proste cone
1
pogodbenice;

Pa če to ni krasno, za prehod meje bo zaželen šifriran telefon in ostala oprema, če si izpostavljena oseba v družbi seveda in ne zgolj 'pirat'.

Zaradi širine obravnavane teme je nevarnosti ogromno, morda ne največja ob omenjenih zgoraj, pa bodo drakonska kaznovanja, ki jih 'priporoča' dokument.

ČLEN 9
Odškodnina
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so v civilnih sodnih postopkih v zvezi z uveljavljanjem
pravic intelektualne lastnine njeni sodni organi pooblaščeni, da odredijo kršilcu, ki je,
namenoma ali bi iz utemeljenih razlogov lahko vedel, s svojimi dejanji kršil te pravice,
da plača imetniku pravice ustrezno odškodnino za nadomestilo zaradi škode, ki jo je imetnik
pravice utrpel zaradi kršitve.
Pri določanju zneska odškodnine zaradi kršitve pravic intelektualne lastnine so sodni organi
pogodbenice pooblaščeni, da med drugim upoštevajo vsako zakonito merilo vrednosti, ki ga
predloži imetnik pravice in ki lahko vključuje izgubljen dobiček, vrednost blaga ali storitev, pri
katerih so bile kršene pravice, merjeno glede na tržno ceno, ali predlagano maloprodajno ceno.

Harmonizacija kaznovalne politike, ki nikakor ni v nasprotju z dosedajšnjo prakso?!?

In kje so tu še problemi z zdravili in druge težave z ACTO. Očitno jo bodo okarakterizirali za antipiratski sporazum in se hoteli ogniti večini debate, a jim ne bomo pustili.

Podpisala je veleposlanica na Japonskem. Ampak to ti nič ne pove, ker sigurno ni bila njena odločitev.

Iatromantis je 28. jan 2012 ob 00:19 izjavil:

Poglavitna kritika, ki je ne vidiš, čeprav si očitno bral sporazum, je da je zastavljen preširoko in preveč na splošno, ter da od držav zahteva prilagoditve pravnega reda, da ustrezajo zahtevam (in kaznim) sporazuma. Kot takšen pa ustvarja zahteve, ki bodo šele posledično pripeljale, do nevarnosti, ko ponudniki interneta preventivno izvajajo cenzuro.

Torej v bistvu ACTA pravzaprav ničesar ne zapoveduje, ampak je vse odvisno od tega, kako se bodo pogodbenice lotile problematike? Potemtakem je ACTA vbistvu en šop 'neobveznih priporočil'?

Sporno je že, da so prvotne različice tajne: težave se pojavijo v sporih zaradi interpretacije členov, kjer lahko ti tajni členi pomembno vplivajo na odločitve.

Prvotne različice so tajne, niso pa različice, ker je šlo v bistvu za kup različnih predlogov nekih ~40-ih sodelujočih.

Vsaka pogodbenica zagotovi, da so v civilnih sodnih postopkih v zvezi z uveljavljanjem
pravic intelektualne lastnine njeni sodni organi pooblaščeni, da stranki odredijo, da preneha
s kršitvijo, in med drugim tej stranki ali, če je potrebno, tretji strani, ki je pod pristojnostjo
zadevnega sodnega organa, odredijo, da prepreči blagu, ki krši določeno pravico intelektualne
lastnine, vstop v trgovinske tokove.

Je mogoče tukaj videti splošen namig na možnost tako '3-strikes', kot nadzora paketkov?

Ne, to je tole.

Seveda v drugih členih sporazuma piše (skoraj kot dvojni govor), da členi sporazuma nikakor ne smejo vplivati na obstoječo zakonodajo članic, a v čem je potem smisel sporazuma?

Glej prvi odgovor.

Še posebej, ker med definicijami ne najdemo "trgovinskih tokov", najdemo pa kakšne druge 'zabavne' definicije, kot je npr. ta:

(j) oseba pomeni fizično osebo ali pravno osebo;

Nič zabavnega. Eliminacija diskriminacije pred zakonom, pač.

Bingo, dva tička na en mah, še lepše če dodamo definicijo 'ozemlja':

(m) ozemlje, za namene oddelka 3 (Ukrepi na meji) poglavja II (Pravni okvir za uveljavljanje
pravic intelektualne lastnine), pomeni carinsko ozemlje in vse proste cone
1
pogodbenice;

Pa če to ni krasno, za prehod meje bo zaželen šifriran telefon in ostala oprema, če si izpostavljena oseba v družbi seveda in ne zgolj 'pirat'.

Pomoje pa ne bo treba:

2. Pogodbenica lahko iz uporabe tega oddelka izključi majhne količine blaga nekomercialne
narave v osebni prtljagi potnika.

Zaradi širine obravnavane teme je nevarnosti ogromno, morda ne največja ob omenjenih zgoraj, pa bodo drakonska kaznovanja, ki jih 'priporoča' dokument.

ČLEN 9
Odškodnina
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so v civilnih sodnih postopkih v zvezi z uveljavljanjem
pravic intelektualne lastnine njeni sodni organi pooblaščeni, da odredijo kršilcu, ki je,
namenoma ali bi iz utemeljenih razlogov lahko vedel, s svojimi dejanji kršil te pravice,
da plača imetniku pravice ustrezno odškodnino za nadomestilo zaradi škode, ki jo je imetnik
pravice utrpel zaradi kršitve.
Pri določanju zneska odškodnine zaradi kršitve pravic intelektualne lastnine so sodni organi
pogodbenice pooblaščeni, da med drugim upoštevajo vsako zakonito merilo vrednosti, ki ga
predloži imetnik pravice in ki lahko vključuje izgubljen dobiček, vrednost blaga ali storitev, pri
katerih so bile kršene pravice, merjeno glede na tržno ceno, ali predlagano maloprodajno ceno.

Drakonske kazni lahko zahtevajo že sedaj.

Iatromantis je 28. jan 2012 ob 00:19 izjavil:

In kje so tu še problemi z zdravili in druge težave z ACTO.

Kakšni/e, recimo?

kronik je 27. jan 2012 ob 09:56 izjavil:

Zakaj sploh imamo svoje politike? Vse podpišejo bedniki.

Se podpišem pod to.

Rupel je bil eden takšnih politikov, ki je podpisoval vsepovprek, kot bi delil avtograme!

Pa še jih je, njemu podobnih ...