Google - Google je zadnje lansko četrtletje sklenil s kar 25-odstotno rastjo prometa v primerjavi s kvartalom leta poprej, medtem ko je dobiček poskočil za dobrih šest odstotkov. Skupno je podjetje doseglo rekorden promet z 10,58 milijardami dolarjev in drugi najvišji dobiček v zgodovini, tj. 2,7 milijarde dolarjev, so sporočili iz Mountain Viewa. Končno je poletel tudi Google+, saj se je število njegovih uporabnikov v zadnjih treh mesecih povzpelo s 40 na 90 milijonov.
Približno 24 odstotkov vseh prihodkov (2,45 milijarde dolarjev) je Google izplačal naprej partnerskim oglaševalcem (gre za tako imenovane Traffic Acquisition Costs), ki skrbijo za pritok uporabniškega prometa na Googlovo stran. V zadnjih četrtletjih se ta odstotek praktično ni spreminjal.
Dobri dve tretjini vseh prihodkov Google (7,29 milijarde dolarjev, +27 % na letni ravni) realizira z lastnimi stranmi, medtem ko so preostanek ustvarili s partnerskimi stranmi v omrežju (2,88 milijarde dolarjev, +15 odstotkov). Google še vedno dobro polovico prihodkov ustvari izven ZDA, in sicer v lanskem zaključnem četrtletju 53 odstotkov. Njegov drugi najpomembnejši trg za ZDA je Velika Britanija, kjer ustvari desetino prihodkov.
Skupno so v celotnem letu 2011 pridelali 37,91 milijarde dolarjev prihodkov (29-odstotna rast) in 9,7 milijard dolarjev dobička (14-odstotna rast).
Poglejmo še na kratko v Googlovo bilanco. Posebej zanimiva je postavka gotovinska sredstva (gotovina, njeni ekvivalenti, vloge na vpogled, depoziti), ki jih je bilo za 10 milijard dolarjev. Dodatno imajo še 34,6 milijard dolarjev vrednostnih papirjev, skupno premoženja podjetja (sredstva) pa znaša 72 milijard dolarjev. Na pasivi najdemo devet milijard kratkoročnih obveznosti, pet milijard dolarjev dolgoročnih obveznosti in 58 milijard dolarjev kapitala. Tržna kapitalizacija podjetja pa znaša 190 milijard dolarjev.
Skupno ima Google 32.467 zaposlenih, kar je za tisoč več kot tri mesece pred tem, delnica pa je ob objavi zgornje novice izgubila skoraj 10 odstotkov vrednosti (trgi so namreč pričakovali še boljše rezultate).
Največji proizvajalec polprevodnikov na svetu Intel je za leto 2011 objavil rekordne rezultate, razočaralo pa je spletno podjetje Google , katerega dobiček je kljub visoki rasti prihodkov zaostal za pričakovanji.
Čeprav se vremena mogoče obračajo, prispevek za Forbes:
Saj če si dobro podjetje, ti sploh ni važno kaj od tebe pričakujejo. Saj ni Google kriv, da so trgi pričakovali (pre)več. Problem je, če si slabo podjetje oziroma malo v upadu, ker te potem pa res lahko pričakovanja potegnejo dol. Dražje zadolževanje, večja motivacija tekmecov, slab imidž, nervoza, prenagljene odločitvev(pri padcu, delničarji izgubijo kar precej)...
dokler američančki zgubljajo fiktivne dollarje mi je čisto ravno. ko pa zaradi neumnih delničarjev propade uspešno podjetje pa sem besen...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Ekonomija ki se jo svet igra v tem trenutku nas bo zrušila. Enostavno.
Narobe, zrušila se bo sama vase, ker sistem več ne zdrži. Preveč je virtualnega denarja in preveč se ga je nakopičilo pri peščici. Dokler je zadeva krožila ni bilo panike, zdaj ne kroži več ljudje so vedno bolj nezadovoljni in tudi neumni niso tako več, ker imajo informacije! Tudi evropo in Euro lahko reši samo čudež!
Bellatrix> Slabi temelji ne zdržijo težke zgradbe.
Če meriš na banke, ki posodijo preveč tistega denarja, ki ga nimajo, se moram strinjat.
Če pa te skrbi to, da mora vsak poskrbeti predvsem zase, potem pa lahko še za koga, pa moram vztrajati, da je to res vedno, ne glede na vreme, glasbo ali politični sistem.
Merim ne le na banke, temveč tudi na javno upravo, kartele in upokojence. Problem ni v samo "ekonomiji" temveč gospodarstvu držav, ki odločajo o tem kakšno ekonomijo bodo imele.
People are quick to judge and slow to correct themselves.
Merim ne le na banke, temveč tudi na javno upravo, kartele in upokojence. Problem ni v samo "ekonomiji" temveč gospodarstvu držav, ki odločajo o tem kakšno ekonomijo bodo imele.
Ni problem v tem, da odločamo kakšno ekonomijo bomo imeli. Problem je v tem za kakšno se odločimo.
Ekonomija se pa tudi ne dogaja sama od sebe, ampak je odvisna od odločitev vpletenih vanjo.
Sredi spečih in nepazljivih je modrec buden in pazljiv -
po poti gre kot hiter konj, ki je prehitel šibko kljuse.
Iz tega vidika tudi dobiček, če ne dosega načrtovanega, predstavlja manjši pričakovan prihodnji izkupiček ter s tem znižanje vrednosti delnice, ki izraža to percepcijo prihodnje vrednosti.
V svetu sferičnih krav, seveda. Resničen svet ni tako racionalen in od tega ideala odstopa vedno, kadar si to investitor še najmanj želi (murphyevo načelo investicijskega bančništva).
Vredno bi bilo ponovno premisliti institut obresti in začeti tam. Muslimanske banke, ki so ostale zveste starodavni prepovedi računanja obresti v trenutni krizi poslujejo dobro in jim manko obresti prav nič ne škoduje. Uspešnost naše ekonomije pa še vedno temelji na pričakovani rasti, ki je nujni pogoj za pokritje razlike plačila glavnice. Mnogo sodobnih težav korenini prav tukaj, začenši s cenami nepremičnin in morebitno ekonomsko katastrofo, če se kdaj znižajo. Ko namreč denar postane kreator nove vrednosti, kar je posledica instituta obresti, se začne manjšat njegova izvorna menjalna funkcija v korist te nove samooploditvene funkcije.
jype>Denar je virtualen po definiciji. Denar je po definiciji bil "bon" s katerim si lahko dvignil neko žlahtno kovino, sedaj pa ja, sedaj je le money.
BlueRunner> Percipirana prihodnja vrednost investicije.
Ja, saj vprašanje je bilo retorično, za tiste, ki ne razumejo tega. Pravzaprav je odgovor pravilen le deloma: končno ceno predstavlja približno povprečje vseh percipiranih prihodnjih vrednosti tistih, ki kupujejo in tistih, ki prodajajo.
BlueRunner> V svetu sferičnih krav, seveda. Resničen svet ni tako racionalen in od tega ideala odstopa vedno, kadar si to investitor še najmanj želi (murphyevo načelo investicijskega bančništva).
Ja, zato je v takih trenutkih pametno kupiti čimveč (kar pa ceno jasno takoj dvigne).
Z vidika ekonomije je dobro, da ostanejo stvari vsaj toliko odprte in se ne zamenjajo s kakšnim protekcionizmom, da v doglednem času lahko nastane še kakšen Google.
Drugače pa Google ima torej več zaposlenih, ustvarja rast, investicije v razvoj... Bo že.
Vredno bi bilo ponovno premisliti institut obresti in začeti tam. Muslimanske banke, ki so ostale zveste starodavni prepovedi računanja obresti v trenutni krizi poslujejo dobro in jim manko obresti prav nič ne škoduje.
Če pogledaš natančneje, boš videl, da imajo ravno tako obresti. Samo dobijo jih po ovinku, ki ne krši njihovih verskih načel.
Kar jih danes rešuje je to, da imajo svoje terjatve bistveno bolje pokrite, kot pa zahodne banke, ki se jim je dalo skoraj bianko dovoljenje za tiskanje denarja (siva emisija). Fore z 20% in tudi manj izdanih sredstev dejansko pokritih z dejanskimi sredstvi.
To je "virtualen denar". Ustvarjanje gotovine iz nič in nato računanje na prihodnjo ustvarjeno vrednost, da bo to pokrila. Pri čemer v vmesnem času posodiš še več, z enakim pričakovanjem. Generator inflacije in generator zahteve po neprestani gospodarski rasti.
To bi lahko poimenoval ponzijeva shema, ki se jo igra celoten bančni sistem, odkar se ga je spustilo iz ketne.
