Samsko življenje brez resne zveze

Kolega je star 28 let. Pri 26 mislim, da je imel prvo punco, katera zveza pa je trajala le mesec. Rekel je, da ni našel to kar išče. Po pravici povedano smo med kolegi imeli občutek da se stvar ne bo dobro iztekla in da bo imel vedno težave v odnosu - rad je nažigal igrce in se zatekal v svoj navidezni svet. Povrhu vsega pa se je še neprestano družil z kolegom in njegovo punco. Ko je začel stvari in mišljenje spreminjat se je to odražalo tudi na njegovem lajfu. Začel je hodit v družbo, večkrat smo šli skupaj ven in enkrat se je pač zgodilo, da ga je kolegica spoznala s njeno prijatelco. Romanca se je začela odvijat. Sicer se že nekaj časa nisva slišiva, vendar verjamem da mu gre dobro. Ga pa moram kaj vprašat kakšen je bil ta njegov prehod in kako se je izvlekel iz tega začaranega kroga.

Glede izbire primerne punce.. Jah, tudi jz ne vem kje bi jo iskal. Najbrž bi probal poiskat kroge kjer se tak tip punce nahaja nato pa v akcijo. Zadnjič sem spoznal eno z ljubljanskega etno kluba - zelo fajn, simpl, klikerijoča pa pozitivka. Pejte na kak event ali pa dat kako roko prostovoljcem. Tam se tudi zelo v redu folk spozna, je pa res da ni lih smiselno hodit tja če maš samo namen punco najt tam..

@klogh

škoda da živiš tako pasivno življenje... ko iščeš neko rutino samo zato da pozabiš kaj vse pogrešaš... in praviš celo da ti je celo že uspelo postati apatičen do tvoje želje po družbi, socialnosti... zaradi vsega skupaj pa postajaš zagrenjen v duši, si razočaran sam nad sabo in se zaradi tega jeziš nase, ter si sam preprečuješ kakrkšne koli pozitivne napredke. kot kazen zase...
te je sram samega sebe? se bojiš da bi si ljudje mislili kaj čudnega o tebi (ali izvedeli) če bi navezoval stike ter se dvignil iz te megle? morda zato želiš odpotovati v divjino, ker si prepričan da boš tam lahko tak kot si v resnici? ali pa bi se morda samo preselil nekam daleč stran in začel na novo graditi svojo lastno osebnost, za katero se ti zdi da si jo tukaj zgubil, oz naj nebi bila primerna za družbo?

zadeva je relativno enostavna za rešit. za nekatere je težje, za druge pa samoumevno. fora je samo kako te je življenje do nekega konca otroštva in adolescenčne mladosti oblikovalo. vsekakor, pa pri stikih z ljudmi bodi pozitiven, pripravi se spoznavat nove stvari, vse kar še nisi probal, probaj! če ti nebo všeč, probaj še enkrat drugič, če ti še potem ne odgovarja, potem ti pač ne odgovarja. skratka, probaj kaj počenjo drugi, se jim ob priložnosti pridruži. pridobi si prijatelje, oz vsaj začni se družiti z znanci. spol ni pomemben, saj najprej potrebuješ znanje kako drugi živijo, čustvujejo, se izražajo. lažje ti bo vzpostavljati tesnejši družbeni stik z tistimi katere si spoznal pred kratkim, kot pa z že dlje časa poznanimi osebami. kasneje, po tem procesu ustvarjanja tvojega novega jaza, pa šele lahko začneš razmišljati o kakih partnerkah in zvezah (resnih ali neresnih...), brez neke osnove (ki je še nimaš) nimaš dovolj samozavesti za ta korak. torej, ko ti drugi svetujejo kje pa kako najti punco, je vse uredu in prav, vendar prej si postavi temelje da boš sploh lahko naredil ta korak zanesljivo in na trdno osnovo (se ti nebo treba dosti bat).

torej, veselo na delo. bodi sproščen, pozitiven, iskren, nikoli ne laži drugim o sebi, niti sebi o drugih. tako boš videl kdo te res sprejema takega kot si (pomembno), in kdo ne. bodi dost flegmatičen do težav ki bi jih rad rešil, vendar ne preveč da ne postaneš popolnoma apatičen ("BMK" za vse verzija). vsekakor ti bo uspelo, ker ovire ki jih vidiš, ne obstajajo. ne boj se "kaj bodo pa drugi rekli". gre se za tvoje življenje.



glede na temo pa lahko rečem da zna biti tudi samsko življenje zanimivo, vendar kot spoznavam, starejši kot sem, bolj si želim (oz. cenim) neko osebo ki z mano preživlja dobre in slabe dni. v zvezi je velikokrat težko, pa vendar ko najdeš dovolj ustrezno osebo, dobro odtehta vse tisto slabo. in pa še, želim si pustiti potomce, pa tudi na stara leta si ne želim biti sam, je lepše v dvoje.

Ko si sam se ni potrebno nič pretvarjat, ko si v zvezi pa se je ˝potrebno˝ pretvarjat, pa če si priznate ali ne. Reči danes eni punci ˝koza˝te zapusti v parih sekundah, če si slab v sex-u in prileti kakšna krepka beseda že grejo narazen, same težave, treb je dobit eno, ki požre ta dejanja, besede in sprejme naslednji dan opravičilo ter se živi normalno dalje, živet v dobre in slabem za vse življenje.

Vitez je 3. dec 2011 ob 10:06 izjavil:

jalovec09 je 2. dec 2011 ob 23:26 izjavil:

O kom se vi to pogovarjate, ne vem, kaj je to kaj takega, če si pri 25 letih še vedno samski, men tako ustreza

Prvo, nauči se prebrat, komu je replicirano v katerem postu. Eno je biti samski, drugo pa je biti asocialen in brez družbe.

Drugo, ne verjamem ti, da si zadovoljen s svojo samskostjo, če bi bil, ne bi odpiral take teme. Zadovoljni ljudje ne iščejo somišljenikov, ampak zadovoljno živijo svoj lajf.

...preveč nadolgo in široko pišete.

figula je 3. dec 2011 ob 03:01 izjavil:

Majčkeno off-topic, ampak samo da boste bolje razumeli, da punce/ženske nad 25. letom podzavestno ali zavestno ocenjujejo partnerja tudi kot bodočega očeta svojih otrok.

Samo jim ta kompas očitno ne kaže prav dobro, ker potem ne bi izbirale pijandur, nasilnežev in nasploh takih, ki so totalen poden od moškega. Je preveč tega, da bi lahko rekel, da so to samo izjeme. In ne verjamem, da se tipi kar čez noč prelevijo v najslabši možen karakter. So že skoz taki, arogantni, nasilni, pijanci, nestabilni.. kar je pa najbolj zanimivo, je to, da ženske tudi, če vedo kakšni negativci so, jih bodo še vedno izbrale za očete njihovih otrok Ženske se zelo uspešnih, ambicioznih moških izogibajo kot hudič križa in raje za sopotnika izberejo nek šodr. Vsaj tako je iz mojih opažanj okolice in ljudi v njej.

Golnar, Ja v divjino si želim, ker bi imel končno nek mir zase.. Ko se vsakodnevno zbudim v civiliziranem svetu me to vedno navda z nekim nezadovoljstvom. Če civilizacije ne bi imel pred očmi, tudi ne bi bilo več mojega nezadovoljstva. Preselil bi se nekam daleč stran točno iz tega razloga, začneš na novo in upaš, da bo boljše.

Katera je že tista kura, ki se je poročila z enim drogerašem, medtem ko je bil zaprt v beograjskem zaporu?

Žalostno dejstvo je, da je psihična labilnost ne razlikuje med spoloma, hormonska nestabilnost pa te psihične motnje le še poveča.
Drugo dejstvo pa je, da je moško telo enmaubol hormonsko stabilno.

Aha, zdaj ste eni modeli zapadli v samopomilovanje, da vas žesnek ne marajo, ker niste barabe bla bla..Najpogostejši izgovor pasivnih tipov.

Ne, ženske vas ne marajo, ker ste geeki, razen tega pa jokice in se ne počutite dobro v svoji koži. Nimate samozavesti, smao jamrate in se pritožujete nad vsem v življenju. To je pa zelo neprivlačno.

Razen tega je iz postov razvidno, da nimate jajc do ženske pristopit, češ "to ni za mene". ja, pol vam pač vse žesnek speljejo tipi z jajci, čist logično.

A ne, kako bi nas nekateri hitro pometali vse v en koš.

Seveda so na tem ljubem svetu taki in taki .... Hotela sem vas samo opogumit, da je na poiskanju še veliko prijetnih deklet, samo včasih ne >>preberete<< prav znakov, ki vam jih pošiljajo. Evo - in potem imate spet izgovor za tarnjanje, da so ženske prezahtevne, medtem ko so one v prav istem strahu, da jih boste ranili. Kot vi, da vam bodo s kremplji iztrgale srce.

Včasih je treba stopiti v druge čevlje in pogledati skozi drugo perspektivo.

klogh je 3. dec 2011 ob 10:33 izjavil:

figula je 3. dec 2011 ob 03:01 izjavil:

Majčkeno off-topic, ampak samo da boste bolje razumeli, da punce/ženske nad 25. letom podzavestno ali zavestno ocenjujejo partnerja tudi kot bodočega očeta svojih otrok.

Golnar, Ja v divjino si želim, ker bi imel končno nek mir zase..

Ti imaš sigurno depresijo, sem jo tudi jaz imel 3 leta nazaj, takrat sem se skrival, kot miš, imel sem čez 110 kg, v hribe takrat še nisem hodil razen bližnji 1500 mnv hrib...najbolj sem se v jezik ugriznu. Pa sem se potem zdravil, zaradi depresije, jo uspešno podravil in lotil sem se tudi diete, zdrav način prehranjevanja, prišel pod 80kg, nato začel aktivno v hribe hodit, letos pa tudi dal pobudo za skupinsko hribolazenje, pred 1.5 letom sem si tudi fecebook račun odpru tk da se z večina tud tam zmenim...to da si samski, poročen, to se dejansko lahko obrne čez noč, pari se ločujejo, ....a kot večina sem se znašel v krizi pač brezposelnost a zato nisem nič prikrajšan, vseeno grem kam.

Zato, če koga zanima, se lahko kaj zmenimo: S tem pride tud do kakšen resne iskrice, sem velik punc srečeval, sam ne vem, če so samske.

http://www.hribi.net/skupajvhribe.asp?i...

Sem čist vedu, da bo Jonas reku, če si kdaj fu*al. Drugače je pa to dolgočasno gledat, sem sam mal preletel.

power12 je 3. dec 2011 ob 11:54 izjavil:

Babe moške samo okrog prenašajo, ko pa nimajo nobene koristi več od tebe te pa pustijo ! Tko je babe so problematične, tudi one so krive za ločitve.

... in kako bi ravnal ti, če bi recimo doma kakšna 3 leta gledal zgubo od človeka, ki se mu nič ne da, mu je za vse skupaj vseeno in preprosto ne misli več vlagati v razmerje ter kot je videti oz. soditi po zadnjih letih, tudi nikoli več ne bo, razen če se bo zgodil čudež? To so čisto človeške odločitve, ne samo ženske (torej tudi moške).

Seveda lahko vedno naletiš tudi na slabega človeka (moški/ženska), ki samo čaka, kako te bo izkoristil in živel le na tvoj račun, ampak zakaj si pa takrat razmišljal le s "spodnjimi možgani", ko si izbiral takšnega partnerja (če malo karikiram)? To spada že v enako kategorijo kot

Isto kot ženske, katere doma pretepajo. Pa saj me ma rad, vem da me ma!

če si sposodim WarpedOne-ov komentar.

gzibret je 3. dec 2011 ob 12:49 izjavil:

Priporočam posvet s kakšnim strokovnjakom.

Lahko je reči, ko pa je treba seči globoko v žep...

...in, ko je enkrat družba se najde tud kakšna punca.

Drugače pa je samskih veliko, jaz v tem ne vidim, nič slabega, pač to je njihovo življenje.

Nekaj bistvenega, zelo pomebnega pa nisem omenil v tej temi in je bistvenega pomena, a naj bo zaenkrat skrivnost.

Nekako se mi zdi, da človeštvo v 21. stoletju vedno bolj strmi proti obdobju romantike (konec 18. stoletja, če se ne motim) in za njo značilno svetobolje ipd.

galu je 3. dec 2011 ob 14:19 izjavil:

Nekako se mi zdi, da človeštvo v 21. stoletju vedno bolj strmi proti obdobju romantike (konec 18. stoletja, če se ne motim) in za njo značilno svetobolje ipd.

Ne projeciraj svojega počutja na celo človeštvo.

@Vitez

Od kje pa si ti potegnil, da se tako počutim jaz?

Jaz pa imam tak problem, da na mene padajo samo starejše, kot sem jaz. Ne vem, kaj vidijo na men

Ok...

Še jaz...

Nimam problema, čist nobenega, hehe!

Sem samski, SREČEN, z vsakim delom svojega telesa, vsakim tokom svojih misli, z vsakim vdihom in izdihom v vsakem trenutku mojega življenja! Res!

In ne, ne vem kaj bo z mano čez 30, 40, 50 let? Niti za naslednjo uro ne vem, tako da se ne ubadam z vprašanji, kdo me bo vozil k zdravniku, kje bom preživljal nedeljska kosila, kdo bo zame skrbel na stare dni!Kaj pa vem, kaj me, kaj vas čaka v življenju?

Ne obsojam ne tistih, ki ste v odnosih in ne tistih, ki niste. Niti nočem povedat, da bom večno samski, ker preprosto ne vem, vem pa to, da je biti samski, singel, al kakorkoli že, trenutno zame prav noro odbito...


lp, ShiraneB

blackbfm je 5. dec 2011 ob 20:45 izjavil:

Ok no pretiravaš. Vsi vemo kako je ko si samski. Problem je ker eni ne vejo kak je ko si z nekom. Lahko je boljše, lahko slabše. Ampak osnovni namen je da ti je boljše.

Pretiravam?

@blackclw

Saj jih, tako kot če si v zvezi!

lp, ShiraneB

res je, jverne. Se čist strinjam.

Statistike pravijo (žal nimam linka, ker je bil članek v reviji), da ima ženska nad 30 let smo 15% možnosti da si najde normalnega tipa in ustvari družino. To velja za ženske, ki še nikoli niso bile poročene ali imele otroke.

Kar se pokaže tudi v realnem življenju. Večina žensk, ki imajo otroke v letih nad 30, ima svojega tipa že od prej. Preprosto, ko prideš v leta nad 30, se zelo težko prilagajaš. Vsaj za Skandinavijo vem, da se pari dostikrat odločijo za otroke in ločeno življenje. Vsak se po svoje malo goni, ko nima otroka, ko ima otroka je z njim, pa mogoče kake skupne počitnice, izleti.

Če moški nad 30 hoče imeti otroke, mu ni težko najti samice, ki mu jih bo dala. Samo mora biti malo starejša in moški ne sme živeti pri mami.

Invictus je 6. dec 2011 ob 11:27 izjavil:

Preprosto, ko prideš v leta nad 30, se zelo težko prilagajaš.

Kaj pa vem? Pri 20 si z lahkoto pozabil na šahovski klub, zapostavljal prijatelje, imel si čist drug pogled na življenje...z 30 se to spremeni! Šahovski klub, prijatelje enostavno vpelješ v odnos... ker v bistu to in tak si, če pa ne gre, nestrinjanje oz.neakceptiranje z partnerjeve strani...pa ne razmišljamo dolgo, ampak ga preprosto po domače odjebemo...

Torej smo nekako "bolj zreli", samozavestni, vemo točno kaj hočemo od bodoče partnerke in to je razlika! Po domače "ne pustimo si srat po glavi"!

P.S. Če sem preveč zafilozofiral, preveč "orgazmično" poudaril kake besede, se pa že vnaprej opravičujem!

lp, ShiraneB

guest #44 je 6. dec 2011 ob 12:50 izjavil:

5 let po rojstvu pa se da dol s sodelavcem.

Hehe jverne, ne, po 2 letih, max.!

lp, ShiraneB

Za njeno razočaranje bo IMO v večini primerov kriva ona sama.

Se strinjam z Invictusom. Ker bodo otroci v takem razmerju, kjer so (nastali) samo zato, ker morajo "biti", samo trpeli.

Eno banalno vprašanje: Kaj pa, če noben od njiju nima denarja, otrok pa umre od lakote? Nočejo socialne ipd. Skratka, ko otrok postane veliki balast (v smislu preživetja, ali pa v kakšnem drugem smislu) in se ga želi eden od staršev (ali kar oba) rešiti?