Samsko življenje brez resne zveze

Ko pride enkrat otrok na svet je vse v pi*di

Jverne, če bi jaz bil ženska, ne bi šel s tabo na zmenek niti v spremstvu policije, pa si lahko vizualno 10-ka. Tako si zatežen, da joj. Namesto, da bi užival življenje, kot vsak mlad človek, tukaj kot nekakšen veliki mislec razglabljaš, da je življenje šit. Ni čudno, da te ženske ne marajo.

Življenje se ti zdi šit, če se ne znaš zadovoljiti z malimi stvarmi. Če za vsako dobro stvar, ki se ti zgodi, rečeš: to ni nič, jaz zalužim več. Potem pa že kmalu zmanjka stvari, ki bi te sploh lahko zadovoljile.

Hja, če oba nimata denarja za preživljanje otroka, potem se jima ponavadi otroka odvzame in se ga da v posvojitev oz. rejništvo.

Saj to ni tako redko kot se zdi ... Samo ne piše se ne o tem.

jverne, odkar ne trolam po forumu me vsak dan kakšna povabi na pijačo, potem pa k njej domov.

Seveda ne grem niti z nobeno na pijačo, niti z nobeno domov, ker imam zaradi stalne partnerke, otrok, mačk in psa koledar polno zaseden, lahko jim pa dam tvoje vizitke, če te zanima.

@opeter

Definitivno ne uživaš tolk kot kakšni drugi srečneži...kar sicer ne pomeni, da lahk obupaš nad lajfom.

@jype

"koledar polno zaseden"...mau si se izdal?
No upam, da tvoja podobno razmišlja. Nisi prvi in ne zadnji krepostnež, ki bi morebiti bil zajeban.

Mene pa ne zanimajo, ker imam v RL srce zasedeno, ne koledar.

Tehnikalije

Naaah

jype je 7. dec 2011 ob 12:16 izjavil:

jverne, odkar ne trolam po forumu me vsak dan kakšna povabi na pijačo, potem pa k njej domov.

vsak dan? ti se spet samohvališ na forumu, kar počneš že odkar berem tvoje komentarje. samo da se ti počutiš dobro in drugi slabo. razen če te vsak dan ista bajsa povabi.

nanpots je 7. dec 2011 ob 17:04 izjavil:

jype je 7. dec 2011 ob 12:16 izjavil:

jverne, odkar ne trolam po forumu me vsak dan kakšna povabi na pijačo, potem pa k njej domov.

vsak dan? ti se spet samohvališ na forumu, kar počneš že odkar berem tvoje komentarje. samo da se ti počutiš dobro in drugi slabo. razen če te vsak dan ista bajsa povabi.

Bajse se vsaj potrudijo kot je treba ... Je za spremembo moški pocrkljan ...

Zgolj slikovito sem želel priobčiti dejstvo, da se dekleta po nekem zabavnem naključju bolj zanimajo za tiste potencialne partnerje, ki so se že znašli v resni zvezi

če ne bi bili v loži, bi za tole hotel met kak argumenti, tako ti bom pa samo ugovarjal, da še prav nikoli nisem dobil nikakršnih ponudb na podlagi svojega "zakonskega" stanu - oziroma so se ponudbe umaknile, ko se je ta stan razkril.

Sporočilo je bilo namenoma zapisano tako ekscesno, da bi bilo jasno, da pretiravam. Zgolj slikovito sem želel priobčiti dejstvo, da se dekleta po nekem zabavnem naključju bolj zanimajo za tiste potencialne partnerje, ki so se že znašli v resni zvezi,to pa vsaj po besedah tistih deklet, ki so tudi v stanovitnih zvezah ohranile podobo lepe ženske, zelo pogosto velja tudi za moške.

Samo tole je pa res.....ko sm bil v zvezi, so ponudbe kar deževale ( ok, malo pretiravam ), ko pa brez pa "suša". Hecno to mi je ena dejala da je baje ženske gledajo na to, da če si v neki zvezi, sploh daljši , potem si očitno dober ulov.

Je baje pa tak pob pri onih katerim, se že malo biološka ura dere, kar precej zaželena roba....

guest #44 je 7. dec 2011 ob 22:47 izjavil:

To potrdim tudi jaz ja, ljudje v zvezi so načeloma bolj zaželjeni. Veliko več ljudi te opazi, če hodiš na okoli objet kot pa sam. Pač...nek review dobi zunanji opazevalec o tebi.

sucks doesn't it :D

Tako, da v mojem primeru sem sam že zdavnaj zamudil proces socializacije, ki je najbolj uspešna v mladosti, oš, sš

socializacija v mladih letih je včasih uspešnejša ali do neke mere lažja, da je pa sedaj kar vse zamujeno pa je navadna laž, dogma. Kot sem prej omenil; človek, ki je v ciklu depresije ali tesnobe ni zmožen racionalnega razmišljanja, dela ekspresno hitre zaključke na iracionalni zasnovi, pogosto uporabljene besede pa so "vedno/nikoli", "moram/ne smem",... namesto celega morja možnih poti trmasto vidi le najbolj črno.

Da ne bo pomote, ni moj namen tu osebna kritika - temveč kritika načina razmišljanja. Najprej je treba ročno zavoro spustit, drugače je vse skupaj porabljanje goriva in žlajfanje gum, v najboljšem primeru polžja vožnja.

jverne> Veliko več ljudi te opazi, če hodiš na okoli objet kot pa sam.

Čeprav razumem, da je občutek, da si zaželjen, nadvse prijetna reč, ob tem nočem pozabiti na vse tiste, ki pri tem občutijo razočaranje in razvrednotenje lastnega življenja. klogh je verjetno eden tistih (tudi sam sem), ki so se znašli v podrejenem odnosu do zelo priljubljenih oseb, ki so lahko nadvse prijazne in absolutno brez napak, pa kljub temu nezmožne spoštovanje, občudovanje in tudi močnejše občutke vračati z vsaj najmanjšo mero recipročnosti, pri čemer moramo razumeti tudi da to pogosto sploh ni njihova izbira. Pregovorni vrstniški lepotci in lepotice, v katere se tako zelo asimetrično zaljubljamo, sicer uživajo na začetku odstavka omenjeni občutek, a se morajo spoprijeti tudi z zelo napornimi odnosi, ki si jih pogosto sploh ne želijo. Jaz sem se naučil, da je dovolj, da lahko zaupaš samemu sebi, da lahko privoščiš uspešnejšemu od sebe njegov uspeh in mu ga ne zavidaš. Seveda je malce pretenciozno nakladati o tem, ko si "tekmo z življenjem" že zmagal in delaš kroge samo še za zabavo, a po drugi strani ne morem trditi, da v samozadostnosti različnih oblik človek ne more najti sreče (čeprav se ta manifestira na drugačne načine, ki niso vedno v katalogu družbenega mainstreama).

klogh> In do katerih žensk naj asocialen geek pristopi??

Po mojih izkušnjah do nobenih (razen v primeru da iščeš rekreativnega partnerja, ko nisi ti tisti, ki izbira, zato se moraš sprijazniti z enim od protokolov, ki so ti ponujeni). Dolgoročnega partnerja je najbolje iskati tam, kjer bi že tako in tako rad bil, ker se s tem temeljito povečajo možnosti, da se reč srečno odvije. Če si asocialen geek, potem je to lahko udeležba pri kakšnem od mnogo zanimivh športov in hobijev, samotno potepanje po svetu, obiskovanje astronomskih predavanj, ali karkoli tretjega, kar te dovolj zanima tudi v primeru, da tam potencialnega partnerja ne pričakuješ. Težko si predstavljam, da bi jaz dekle srečal drugače, kot sem - na IRCu. Še težje si predstavljam takšno dekle povabiti na zmenek, zaradi vsem dobro znanih strahov pred zavrnitvijo, pa težave s koncentracijo in cmoki v grlu med dialogom, ki bi moral teči gladko, pa zaradi tega še bolj očitne težave, pri čemer se na pragmatične reči popolnoma pozabi. Partner, s katerim si ne moreš deliti življenskega prostora, se zelo težko dobro obnese kot življenski partner (za spolne partnerje to ne velja nujno, kar nekaterim godi, druge pa navdaja z grozo), zato je dobro, da se pri tem nikamor ne mudi, nujno je, da se oba partnerja v bližini drug drugega počutita varno, kar lahko izvira zgolj iz zaupanja, najpomembnejše pa se mi zdi, da sta osebnostno združljiva - ne nujno enaka ali podobna, vsekakor pa pripravljena sprejeti podobnost ali drugačnost oziroma kar oboje, na različnih področjih.

Z dekletom, ki je pozneje postalo mati mojih otrok, sva slepomišila več kot celo leto, preden sva bila pripravljena kapitulirati in se prepustiti en drugemu v oskrbo, kar nekateri smatrajo za obupno dolgo, nekaterim se zdi pametno, tretjim romantično, meni pa je pravzaprav vseeno - nikomur od obeh se ni mudilo, poskrbela sva tako za lastno dobro počutje, kot tudi za počutje drugega, skozi izkušnjo pa spoznala tudi temnejše plati, nezaželena obnašanja in sklenila tudi številne kompromise, ki omogočajo udobno skupno življenje. Vse to terja samoodpovedovanje obeh, hkrati pa zagotavlja bistveno lagodnejše življenje, ker v primerjavi s popolnim zaupanjem (ki v svojem bistvu ni naivno, več o tem pa kdaj drugič) mnoge oblike bogastva zbledijo in se izkažejo za popolnoma nepotrebne. Seveda ne želim privzemati, da vsi delijo moje sanje o sodobnem minimalističnem slogu življenja, kjer udobje zagotavljajo paradigme sodobne ergonomije (ta pa nikdar ne zavrača starih konceptov, ki delujejo), vsekakor pa sem prepričan, da so ljudje, ki so tudi privzeli podobno perspektivo, srečnejši (in manj naporni v družbi).

jverne> vlak zabave pa je malce zamujen ja.

No, tisti vlak sem jaz zamudil zavestno. Ne le, da sem bil ves čas prepričan, da mora nekdo gledat progo, da se lahko ostali posvetijo zabavi, tudi zdaj sem prepričan, da sem od gledanja proge odnesel bistveno več, kot so ostali od zabave. Konkretno - razen na zabavah nikdar nisem poznal dolgčasa, pa tudi zabave sem preizkusil in se odločil, da od svojega življenja zahtevam več. Vsa dekleta (pa tudi nekatere moške), v bližini (govorimo o intenziteti in intimnosti medosebnih odnosov) katerih sem se v tem času znašel, sem poskušal razumeti, pogosto sem bil tarča posmeha (sovražil sem besedo "friend zoned", ker je implicirala, da je tak odnos vreden manj), včasih pa tudi občudovanja, na koncu pa se je izkazalo, da so to v večini tista dekleta, ki si v resnici niso želela biti tam (in če bi jih spoznal v drugačnem scenariju, bi se zgodbe lahko veliko bolj zapletle). Šele zdaj, ko je večina od njih že mladih mamic s stalnimi partnerji, si zares privoščijo o moji brezalkoholni trmi in pogosto čudaškem vztrajanju analitičnega odnosa do vsega kar se nam je dogajalo govoriti s spoštovanjem in občudovanjem (in meni je izjemno nerodno, kadar mene postavljajo za zgled svojim partnerjem, ki so praviloma čisto običajni ljudje - brez moje nenavadne oblike OCD).

jverne> bom pač mal s cigani žural in upal na mesijo.

Potrudi se, fant, mlad si še.

klogh je 7. dec 2011 ob 19:28 izjavil:

Tako, da v mojem primeru sem sam že zdavnaj zamudil proces socializacije, ki je najbolj uspešna v mladosti, oš, sš. Svoj primer lahko označim kar kot kronična asocialnost Sicer pa pri sebi že dlje časa opažam upadanje želje po punci. Očitno se z leti počasi ohlajam. Dejansko komaj čakam, da me bo popolnoma minilo in me ne bodo dajali nobeni nagoni več.

Jaz sem ti zelo podoben, z eno razliko. Do zdaj nikoli nisem čutil potrebe po punci, pravzaprav sem se že v osnovni šoli odločil, da bom samski celo življenje, in sem tudi živel na tak način, ki mi je onemogočal spoznavanje punce. No zdaj pri 30ih me je kar stisnilo in sem si premislil glede tega. Vem da imam še kakšnih 5 let, ko bom zgledal kolikor toliko mlad, potem pa bom pa samo še en stari kozel, ki si želi žensko. To bo še kriza.

Sem precej nesamozavesten človek v družbi, sicer zgledam v redu, inteligenten tudi, čeprav so moje sposobnosti zanimivega pogovora že zakrnele z neuporabo, kar je slabo, tudi nisem bil nikoli zgovoren človek. Ampak če je večina žensk bolj samozavestnih od mene bi pričakoval, da bodo one pristopile do mene, ki sem manj samozavesten od njih. Zato se mi zdi upravičeno, da mi gredo ženske čedalje bolj na živce.

Sicer nekateri tudi na malce starejša leta zgledajo dobri in pravzaprav še vedno kar aktivno seksajo. Sicer so redki...ampak so. Poznam enega takega. Čist možno, da je mel več bab v zadnjem desetletju kot jaz v lajfu. Mel pa sem jih nekje povprečno za tipa IMO. Sicer ni toliko stvar, da imaš babo, ampak bolj za to da veš, da jo zlahka dobiš če jo želiš. Nekaj podobnega, kot da če želiš mleko greš v trgovino in kupiš...v tem primeru greš na žur/dogodek/... in jo dobiš, četudi samo en liter.
To je recimo fanj...to bi recimo moral vsak človek doživet. Trenutno pa jih ima preveč pomankanje vitamina D.

donfilipo je 8. dec 2011 ob 03:06 izjavil:

Zakaj nimajo vsi enake...faktorjev je nešteto, preveč pa jih izvira iz zunanjih okoliščin.

Če tole povežem še z nanpotsovimi izjušnjami.

Popolna enakost vseh možnosti je neumnost.

Govora je ves čas o dejanski enakosti pred zakonom in v socialnosti, o zadovoljevanju minimalnih potreb vsem ljudem.

In pri obeh poljih smo vendarle tako lokalno, kaj šele globalno, hudičevo pri začetku.

Biti sam duhovnik s skromno hrano in netom kot drogo, je vendarle bolje, kot smrt.
Biti v kupleraju obkrožen s 5 mulatkami, potem ko si opljačkal banko, ali sklenil par dobrih poslov, tudi zna nuditi kako urico do dve zabave.

Normalno srečno življenje z žensko in družino, pa v bistvu zahteva predvsem zdravo povprečnost. Vse je prirejeno temu v družbi. Socialno in drugače. Tako da odstopanja, naj le imajo vzrok, splačajo pa se zagotovo ne!

Jah, danes minimalnih jutri upajmo, da kar vseh.


Imaš kak drugi razlog zakaj ej boljše biti menih z netom bolje kot mrtev, razen tega, da nam tako zapoveduje nagon po preživetju?
Rojen pod srečno zvezdo...zvezd je dovolj za vse, nevem kaj ta narava tolk škrtari pri posameznikih.

Še nekaj bi dodal.

Ko razpade resnejša veza je hudo za vse. Za nevrotike in del odvisnežev, ko se streznijo in sčistijo, pa še toliko težje.

Zato mladim svetijem, da si poizkusijo poiskati kakšno pomoč, v obliki psihologov. Danes jih je nekaj tudi na trgu. Včasih so bili samo, če si se v 3.-tje obesil in pri tem poškodoval delovodjo:), če malo pretiravam. In zna biti, da nimajo tako groznih tarif.

Vsekakor, če je res hudo in si lahko privoščite, najoptimalnejša rešitev. Dober psiholog tudi kmalu oceni, ali je bila veza smolnata, ali obstaja kakšna hujša prepreka v vas, da tako ne boste v bistvu srečni v nobeni vezi in samo padali.

guest #44 je 8. dec 2011 ob 02:43 izjavil:

Glede truda. Mah zadnje čase sem itak depresiven tk, da nevem kaj mi do dalo znova energijo do življenja. Zadovoljen s sam seboj vrjetno nikoli ne bom bil, kvečjemu si bom za kako obdobje malo blefiral, da se bom malo bolje počutil. Že celo življenje živim malce nestandardno, da kakšenkrat bi prav rad bil običen primitivec, ampak...sej veš, you can't unthink what you know.
Ehh, tragično...res tragično.

Fant moj. Vzemi se v roke. Najprej spoznaj svojo bedo. Potem oblikuj željo za izboljšanje stanja. Potem si poišči način, kako izboljšati stanje. Malo poglej, poišči izkušnje sebi podobnih ( http://www.google.si/#sclient=psy-ab&hl... ). Potem resnično pojdi po pomoč k strokovnjaku. In nato vztrajaj, vztrajaj in vztrajaj.

Za začetek lahko začneš vadit tek in cilj naj ti bo Ljubljanski maraton naslednje leto. In nauči se kakšne tehnike meditacije (recimo, ena izmed mnogih: http://www.ananda.org/meditation/learn/... ). Tako boš veliko lažje lahko kontroliral misli, ki te žrejo. In vedi, tiste misli NISO tvoj zaveznik.

Ostalo bo prišlo samo s časom.

Samo toliko da potrdim, da sem se jaz tudi dolgočasil predvsem na zabavah, kjer so se ga ljudje morali dobesedno napiti, da so se sploh lahko pogovarjali med seboj + ostalo; mislim kakšna ironija

In pa tisto z navezanostjo na ljudi v OŠ, SŠ itd. po mojem ni ravno primer oz. ideal po katerem bi se morali zgledovati; čeprav verjamem, da po drugi strani tudi do neke mere drži teza, da vedno starejši kot si, vedno težje navežeš stike z novimi prijatelji, partnerji ipd. Sam sem hodil v OŠ drugje, v SŠ drugje, na univerzo potem spet nekje drugje, konference, seminarji, tečaji, delavnice, delovna mesta spet drugje (druge države, mesta) in čisto vedno se je dalo čisto lepo na novo navezati stike z ljudmi, ne da bi se v to preveč silil (že zaradi vsaj delnih skupnih interesov), pa sem bolj asocialen tip človeka kot obratno (se izogibam pijančevanj, zabav ipd.).

Nasvet za dolg, ne preveč kompliciran zakon je sledeč (pobran iz ene knjige):

Moški si mora najti povprečno žensko, ki rada seksa.

Moški tako živimo samo za seks in hrano. Če bi ženske to vedele in upoštevale, bi bilo življenje veliko preprostejše. Še vedno so one "gazdarice kot kuče".

Problem današnjih žensk je poplava raznih bustaih revij ki predpisujejo kako naj živijo, se oblačijo, seksajo, se zapletajo ali odpletajo od vez. Problem moških pa je da teh butastih revij ne beremo.

opeter je 8. dec 2011 ob 13:25 izjavil:

Kaj pa v situaciji, če se zaljubiš v prostitutko? V mislih imamo enostransko ljubezen (recimo moški -> ženska)?

Tudi to se zgodi.

Ali samo junacima

Prostitutka in povrhu narkomanka.

Kaj se zgodi. Vsi se zgražajo, tisti kuščarji iz paranoje Davida Icke-ja se ti režijo za hrbtom in sikajo, baba te prej ali slej tudi spravi na kant in v težave in potem....

Skratka ni priporočljivo.

Zgodba je pa lahko seveda tudi druga.

Sramežljiv a relativno premožen kmetič gre v enega naših nočnih barov. Tam so nekatera dekleta prej stradajoče pravega seksa, kot prostitutke. Aktivnost je namreč bolj erotično dražeča, kot porivajoča:)
In se zgovarjata. Fant reče, da bi se kar poročil. Dekle bi rado ven iz luknje. Se poročita. In sosedje, ki pa so vendarle le kdaj prej zbrali dovolj cekinov za prodorni šampanjec, so pa poročne priče In ljubezen potem nastane še na bolj tradicionalen način. Ker se obema nekako zdi, da nima smisla komplicirati, ker sta tako izven norm

donfilipo je 8. dec 2011 ob 14:07 izjavil:

Zgodba je pa lahko seveda tudi druga.

Sramežljiv a relativno premožen kmetič gre v enega naših nočnih barov. Tam so nekatera dekleta prej stradajoče pravega seksa, kot prostitutke. Aktivnost je namreč bolj erotično dražeča, kot porivajoča:)
In se zgovarjata. Fant reče, da bi se kar poročil. Dekle bi rado ven iz luknje. Se poročita. In sosedje, ki pa so vendarle le kdaj prej zbrali dovolj cekinov za prodorni šampanjec, so pa poročne priče In ljubezen potem nastane še na bolj tradicionalen način. Ker se obema nekako zdi, da nima smisla komplicirati, ker sta tako izven norm

Kot, da bi prav neko lepo pravljico! Tako res pocukrano.
Se pa strinjam, da se lahko zgodi, da moški naj***e, v kolikor se zaljubi v punco, ki je obenem odvisnica od droge.

blackbfm je 8. dec 2011 ob 14:04 izjavil:

Se ne strinjam, za dolgo zvezo je potrebno bistveno več. Seksa se naveličaš v parih mescih do nekaj let max, potem pa že (vsaj podzavestno) iščeš nove partnerje. Živalski nagon or something :p

A ni pri živalih tak, da lahko seksajo brez zadržkov tudi na stara leta? Torej kot bi gospodič in punčara, stara 80+ let še vedno aktivno uživala med rjuhami.

Tist k nimate otroke in ne živite s temi tamalimi, morte to enkrat doživljat mesece pa vam bo takoj vse jasno, pri nas so trije en je star 1.5 leta, drugi 3 leta, tretji pa 7 let, še najmanj težav je s 7 letnikom...drugače pa ja živim na kmetiji pa sem že mislu vzet kladu, pa žeble pa ene par dil, plohov pa si zbit nek kolibu, sam da bi imel mir, ker se mi bo zmešalo.

Samskost je res morda mal dolgočasna, kakšna punca, pa je to to...poroka za mene ni ne vem kaj, bolj ne kot ja...vern tud nisem, zaupanje cerkve v ljudi to je pri meni vsesplavalo po vodi, zamene ne obstaja več, izkorišča in ne dela za dobro ljudi.

Občasno kakšna klofuta, pa kakšen udarec po riti in zelo-zelo globok pogovor: to je zmagovalna kombinacija in vedno pomaga. Vsaj meni je, ko sem odraščal.

Tudi v šoli so nas učitelji (takrat še tovariši in tovarišice) tepli in menim, da to sploh ni bilo tako slabo.
Vsaj nekaterim je pomagalo, da niso postali še večji barabini od tega, kar so danes.