Mleko iz mlekomata (preverjeno)

Gledam preverjeno in je bil prispevek o mlekomatih in o trgovskem-kupljenem mleku, a v Sloveniji ne znajo nič druzga, kot sf*kat kmeta, zbijat kupno moč, pa kakšna baketrija, a mleko iz trgovine je pa zdravo. A ostali tud kupujete mleko v teh mlekomatih in pijete surovo, jaz domačega nikol ne pijem surovga, če ga bi bi razneslo školjko.

js tudi kdaj popijem neprekuhano mleko iz mlekomata, je pa res da je malo mastno

Sonček, ti se znaš pa samo pritoževat in nič drugega.

Povsod si isti, na vsakem forumu samo stokaš kako je vse krivično. Naredi kaj za sebe, ne pa da za vsako stvar odpreš temo in težiš.

Kolikor jst vem tega mleka ni potrebno prekuhat.

Da o tem kaj zgubiš z vretjem doma niti nebi.

mene pa prav zanimajo rezultati analiz, ki so jih naredili v Zvezi potrošnikov.

Pred 16 leti smo še imeli doma 2 kravi in sem pil vsak dan sveže neprekuhano mleko in mi ni blo nč. Prekuhali smo ga, če se isti dan ni spil.
Ni glih poanta mlekomata, da dobiš čimbolj naravno mleko ?
Po mojem ni mleko krivo, ampak mlekomat. Zanima me kako je narjen, da tam ko teče mleko ven se zapre spuca in kak je hlajeno pa to. Pa kolkokrat ga menjavajo na dan.

Zato ker se pri tem spremeni tud sama struktura mleka.

Bananovec je 6. sep 2011 ob 22:02 izjavil:

Glede mleka pa so me že od malega navajali, da pijem sveže oz. čim bolj gosto. Tiste vodene zvare (1.6%) pa sploh ne morem piti. Voda imamo namreč zastonj.

Vodeni zvari so bolj za tiste, ki pijejo mleko kot pijačo. Čeprav je pomoje še vedno bolj pametno, da v 3,5% ali 4% mleko sam doliješ vodo, in ga imaš s tem več.

btree je 7. sep 2011 ob 08:27 izjavil:

mene pa prav zanimajo rezultati analiz, ki so jih naredili v Zvezi potrošnikov.

Ravno včeraj sem bral VIP revijo v knjižnici, rezultati so precej različni. V nekaterih samplih so celo našli prekoračitev nivoja nekih škodljivih bakterij. Zanimivo se mi je zdelo, da inšpektorat sam teh avtomatov do sedaj sploh še ni nič nadziral. Mleko nadzirajo samo pri kmetu, prevoz in avtomate pa nič.
Je pa bilo priporočeno, da se mleko iz avtomata prej prekuha, just in case.

Iz zanesljivih virov lahko potrdim, da inšpektorat nadzira in sicer 2x letno. Vem tudi, da so sami mlekomati veliko krivi. Npr. neustrezna temperatura. Software je malo čuden in se mu pogosto tudi zmeša. So se pritoževali in se še, odslavljajo jih z izgovori kot je resetiranje itd. Je pa zelo moteče.. Jasno, ta software ne dajo niti pod razno v vpogled. Poleg tega večina teh kmetov (če ne celo vsi) oddaja mleko tudi mlekarnam in za tam mora ustrezati določenim zahtevam (maščobe, beljakovine, mikroorganizmi, somatske...).

Mr_Globus je 9. sep 2011 ob 22:08 izjavil:

Pri prekuhanju pa res ne (no razen izstopa maščob) Pri homogenizaciji pa, čeprav ta izboljša okus (vsaj tako pravi stroka =P )

Kako da se ne spremeni struktura pri kuhanju? Proteini definitivno denaturirajo, ko jih kuhaš na near 100^oC.

_sem_ je 14. sep 2011 ob 16:26 izjavil:

No naše izkošnje so da iz mlekomata poleti zdrži dan ali dva dalj kot štacunsko (pri čemer pri štacunskem paziš na datum). Verjetno temu ustrezno hitrejši transport ali manj časa na toplem med njim.

No, tega enostavno ne verjamem. Ne po tem, ko se mi je že 2x pripetilo, da sem pomotoma pustil odprto mleko v hladilniku tudi več kot 14 dni, pa je bilo še vedno pitno. Prvič sem to storil z Alpskim mlekom, je bilo v uporabi že slab teden, ko sem šel na morje za 10 dni. Po povratku (torej 15-16 dni po odprtju) je bilo mleko še vedno neskvarjeno, okusno in popolnoma uporabno. Drugič se mi je nekaj podobnega zgodilo z mlekom Zelene doline.

Od takrat dalje brez zadržkov hranim odprto mleko tudi več kot en teden; seveda v primerno hladnem hladilniku.

Iz prve roke vem in se strinjam, da na poletnih temperaturah (25+ stopinj) Alpsko mleko odprto včasih ne zdrži niti 36 ur - ampak tukaj govorim o "rekordih" v hladilniku. Na near 30 stopinjah tudi mleko iz mlekomata ne zdrži 2 dni. Hitrost kvarjenja se gotovo znatno poveča, če ima človek navado piti mleko direkt iz embalaže, saj tako iz ust(nic) prenese bakterije v mleko, ampak spet - moja izkušnja ne govori o tem.

Skratka - še čakam, da bom našel mleko iz mlekomata, ki bo zdržalo npr. 21 dni.

Alpsko mleko zdrži neodprto kak mesec ali še več.

Koliko to zdrži sveže natočeno mleko iz mlekomata ?

Sej to, da ti alpsko mleko zdrži odprto 14 dni, velik pove o njem.
Še bakterije ga na marajo

@Pyr0,
neodprto Alpsko mleko ima rok trajanja okoli tri mesece, če se ne motim.

@fosil,
v Alpskem mleku, kot je splošno znano, ni konzervansov, razen če podjetje nateguje potrošnike in vse pristojne inštitucije. Horror stories glede pasterizacije, homogenizacije, sterilizacije, UVT itd, smo že obdelali in ugotovili, da ne gre za nikakršne škodljive ali nevarne postopke.

Alpsko mleko vsebuje ogljikohidrate (sladkorje), beljakovine in maščobe in je kot tako izvrstno gojišče za bakterije. To, da se je zmožno usmraditi in pokvariti v 24-36 urah v primernih pogojih dokazuje, da bakterije do Alpskega mleka niso nič izbirčne. Je pa res, da zamašek na mleku (mleko je odprto samo tistih nekaj sekund, ko ga nalivaš) ter predvsem temperatura 4^oC v hladilniku delata čudeže.

Mleko ni enako.

Mi ga kupujemo direkt pri kmetu za 0.7 EUR/liter. Mleko, ne tisti poc iz trgovine, ki se mu reče mleko.

Ti gendale imaš itak pri vsem svoje kriterije.

Glede cene - verjetno jo določa trg. Ljudje raje dajo 1 EUR za mleko iz krave, kot 0.7 EUR za mleko, ki iz katerega so naredili še sir, skuto, jogurt, maslo in preostanek nekako prepakirali v mleko, ki ti je tebi dovolj redko. + posrednik + trgovina - mlekomat - steklenica

Kot ponavadi te zanimajo napačne stvari. Ne da ne bi imel prav, vendar totalno mimo. Na koncu šteje samo cena. Kupca ne briga, kdo vse je zaslužil, briga ga, koliko bo dal iz žepa.

Zame ni primerjave med pocom iz trgovine in mlekom direkt iz krave.

Objavil uporabnik lonz, dne 22.2.2011:

''RESNICE IN ZMOTE O MLEKU"

K pisanju tega sestavka me je vzpodbudil članek z naslovom >>Homogenizirano mleko je počasni ubijalec<<. Pravzaprav sta me k pisanju bolj kot članek vzpodbudili pismi bralk, ki v grozi pred nevarnim ubijalcem pozivata v akcijo kar vso slovensko javnost, vključno s predsednikom države. Res, da imamo Slovenci (pa ne samo Slovenci) radi senzacije, vendar prehrana ni področje, ki bi bilo primerno za takšne igrice.

Ljudje dobro vedo, da obstaja povezava med prehrano in zdravjem. Zastrašujoči stavki o škodljivosti mlečne maščobe v homogeniziranem mleku pod naslovi, ki imajo nadih >>smrtne nevarnosti<< jih zagotovo prestrašijo in odvrnejo od pitja te vrste mleka. Saj to je prav, boste rekli! Res je, to bi bilo prav, če bi sestavki temeljili na znanstveno dokazanih resnicah, potrjenih v raziskovalni in strokovni javnosti. Pretirano poenostavljanje znanstvenih odkritij o povezavi med prehrano in zdravjem lahko privede do povsem napačnih sklepanj oziroma zaključkov. Pazimo torej, kako >>senzacionalno<< pišemo o hrani in ne begajmo ljudi s >>polresnicami<<. Pomislimo, kaj vse je bilo že napisanega samo o škodljivosti in koristnosti masla in margarine, pa o sladkorju in umetnih sladilih, paradižniku in korenčkovem soku.

Če bi torej povprašali prave strokovnjake za prehrano bi vam ti, na osnovi vsega, kar je bilo do zdaj znanstveno ugotovljenega zatrdili, da je povsem nemogoče, da bi mlečna maščoba zaužita z mlekom direktno prehajala iz prebavnega trakta v ožilje.

Pa pojdimo po vrsti! Glavnino mlečne maščobe (okoli 98 odstotkov) predstavljajo trigliceridi (triacilgliceroli), sestavljeni iz ene molekule glicerola in treh mulekul maščobnih kislin (lahko so enake ali različne). Maščoba se nahaja v mleku v maščobnih kroglicah (kapljicah), ki so porazdeljene v vodni fazi v obliki emulzije. Nastaja v celicah mlečne žleze. Ko maščoba izstopa iz celice mlečne žleze se obda z membrano, ki vsebuje veliko fosfolipidov in proteinov. Maščobne kroglice lahko po velikosti razvrstimo v tri skupine: majhne, s premerom do 1 mikron (?m), srednje, s premerom med 3 in 5 mikroni in velike, s premerom med 8 in 10 mikroni. Kar 70 do 90 % maščobnih kroglic v kravjem pa tudi humanem mleku spada v prvo skupino, torej so manjše od 1 mikrona in so že same po sebi po velikosti takšne kot tiste, ki bodo nastale med homogenizacijo. Med homogenizacijo namreč večje kroglice s posebnim postopkom razbijejo na manjše. S tem se skupna površina kroglic (torej površina preko katere bodo lahko med prebavo delovali na maščobe encimi, ki maščobe razgrajujejo) poveča. Površino novo nastalih kroglic prekrijejo kazeinske micele in podmicele in v manjši meri serum proteini. Te snovi bi, kot trdi v vaši reviji objavljeni članek, dejansko zaščitile maščobne kroglice pred učinkovanjem t.i. lipolitičnih encimov, torej encimov, ki razgrajujejo maščobe, če ne bi kazeini, ki so občutljivi za kislino (nizke pH vrednosti), v okolju želodca izgubili električni naboj (tudi stabilnost). Zato so lažje dostopni prebavnim encimom ter zato lažje razgradljivi (ne pa težje !). Ko se razgradijo kazeini, ki >>ščitijo<< maščobne kapljice, tudi maščobna kapljica ni več zaščitena pred encimi, ki razgrajujejo maščobe. na osnovi teh ugotovitev strokovna literatura navaja, da je homogenizirana maščoba lažje prebavljiva kot nehomogenizirana.

Po tej poenostavljeni razlagi bom poskusila v nadaljevanju razložiti, zakaj maščobne kroglice, tudi če so zelo majhne, ne morejo >>skakati<< skozi črevesno steno in se nato lepiti po stenah ožilja.

Kadar želimo govoriti o vplivu hrane na zdravje moramo imeti vsaj osnovno znanja iz fiziologije prehrane, v našem primeru znanje o prebavi in absorbciji maščob. Proces prebave maščobe se začne v želodcu, kjer se s pomočjo želodčnih sokov in gibanja mišic želodca maščoba porazdeli po vsebini želodca v obliki emulzije. Mlečna maščoba, za razliko od drugih vrst maščob, v takšni obliki v želodec že pride. Prava razgradnja maščobe se začne v tankem črevesu (jejunum), kjer encim lipaza cepi maščobo do maščobnih kislin in glicerola ter majhno količino monogliceridov, encim fosfolipaza pa razgradi fosfolipide membran. Proteine (tudi kazeine) so že v želodcu začeli razgrajevati kislina in pepsin, njihova razgradnja s proteolitičnimi encimi pa se nadaljuje v tankem črevesu. Maščoba v vodni mešanici tankega črevesa ni topna. Manjše kroglice bi se hitro združile v večje kroglice. Za uspešno delovanje lipaz morajo zato posebni emulgatorji - žolčne kisline te kroglice obdržati čim manjše, v obliki fine emulzije! Ko so maščobe razgrajene do njihovih sestavin, te sestavine (glicerol in maščobne kisline) prehajajo (difundirajo) v obliki drobnih kompleksov, ki jih imenujemo micele, v črevesne celice (enterocite). Tam se začne ponovna sinteza maščob, ki pa so po sestavi različne od maščob, prisotnih v prebavljeni hrani. S povezavo (prekrivanjem) trigliceridov s fosfolipidi in apolipoproteini nastanejo hilomikroni, ki vsebujejo tudi druge produkte, nastale med prebavo maščobe, kot so holesterol in v maščobi topni vitamini. Hilomikroni prehajajo nato v limfni sistem in tako se začne njihovo potovanje po telesu. Hilomikroni pa so samo ena oblika lipoproteinov, ki prenašajo maščobe po telesu. To pa je že nova zapletena zgodba, s katero bi bilo ob upoštevanju količine in sestave zaužite maščobe mnogo natančneje razložiti povezavo med prehrano (maščobo) in obolenji srca in ožilja kot pa s poenostavljeno zgodbico, ki si je tokrat za dežurnega krivca izbrala homogenizirano mleko.

Prof. dr. Irena Rogelj
Biotehniška fakulteta, Katedra za mlekarstvo''


Komentar k e-pismu HOMOGENIZIRANO MLEKO - POČASNI UBIJALEC

Alpsko mleko je sterilen proizvod, tako kot vsa mleka z oznako UHT (Ultra High Temperature), seveda homogeniziran. Beseda homogeniziran pomeni, da so večje maščobne molekule razbite na manjše, s čimer se v mleko lepo vkomponirajo in se ne združujejo na površju in tako ne tvorijo dobro znane smetane, ki se izloči na svežem mleku. Tekom mirovanja (skladiščenja) se pa ta smetana vendarle pojavi (postopno se maščobne kroglice združujejo in flotirajo na površje). Homogenizacijo v mlekarski industriji izvajamo zato, ker vsemu mleku, ki ga sprejmemo predhodno posnamemo vso maščobo in jo nato, glede na odločitev ali bomo izdelovali 3.5, 1.6 ali 0.5 mleko, jogurt, sladoled, vračamo nazaj v določenih odstotkih. Ker sta enkrat vodna in maščobna faza že odvojeni, je treba maščobo razbiti, da jo tako lažje vrnemo v vodno fazo mleka. To je homogenizacija. Tu ne gre za nikakršno spreminjanje maščobnih kislin, ki so nekaj drugega kot maščobne kapljice. Maščobne kapljice sestojijo iz maščobnih kislin. Presnova maščob v človeškem organizmu poteka v tankem črevesju s pomočjo encimov imenovanih lipaze, ki maščobo razgradijo na maščobne kisline, ki nato preko hilomikronov prenašajo le-te v jetra, kjer se ustrezno presnovijo. Nobena maščoba ne gre kar iz želodca v kri in na žilne stene. Človek, ki ima kolikor toliko znanja o fiziologiji prehrane, bi take stvari moral vedeti... glede na to, da zadevo piše kemijska inženirka, mi je popolnoma jasno, da ima o presnovi toliko znanja, kot moja mama... torej bolj malo. Poapnenje žil pri triletnikih ima najbrž vzrok kje drugje (bi bilo fajn, da gospa za svoje trditve doda kakšen vir ali link, kjer so tej podatki javno dostopni), glede na to, da jih večina je pohano meso in pomfri, o sadju in zelenjavi pa ne duha ne sluha.
A ja, pa še razlika med sterilizacijo UHT in pasterizacijo: Sterilizirano mleko se termično obdela pri 142 °C z direktnim vpihovanjem pare v mleko (vkomponirano paro se nato vakuumsko odstrani) za 2 sekundi, s čimer uničimo popolnoma vse mikroorganizme. Pri pasterizaciji pa se mleko termično obdela pri 75 °C nekaj minut, s čimer uničimo zgolj patogene (nevarne) mikroorganizme. Ker nekaj mikroorganizmov ostane, se po nekaj dneh takšno mleko skisa. Pri sterilnem mleku pa poteka sterilizacija in polnjenje v popolnoma aseptičnem, sterilnem okolju, zaradi česar do kvara skoraj ne mora priti. Nekako podobno kot so narejene kašice za dojenčke, ki imajo rok uporabe 1 leto (UHT mleko pa le 4-6 mesecev).

Gaja Vlaj, univ.dipl.inž.živ.teh.

Aston_11 je 15. sep 2011 ob 11:36 izjavil:

Glede cene - verjetno jo določa trg. Ljudje raje dajo 1 EUR za mleko iz krave, kot 0.7 EUR za mleko, ki iz katerega so naredili še sir, skuto, jogurt, maslo in preostanek nekako prepakirali v mleko, ki ti je tebi dovolj redko.

Ne pretiravaj. Preostanek izdelave skute in jogurta je praktično voda.
In posneto mleko iz tetrapaka _ni_ voda, ampak mleko z odvzeto maščobo, kar nikakor ni enako, kot če bi polnomastno mleko samo razredčil z vodo. Ima še vedno vse beljakovine, minerale in vitamine kot polnomastno.

Sicer pa - katera vrsta še pije mleko druge vrste, ki je namenjeno za mladiče tiste druge vrste?

tx-z je 15. sep 2011 ob 11:55 izjavil:

Na teh mlekomatih še posebi piše da priporočajo NEPREKUHANO sveže mleko... :)

Priporočajo neprekuhano SVEŽE mleko.

Poudariti je treba vse relevantne stvari.

Z mlekomata kupujemo mleko vglavnem kadar hočemo doma naredit kislo mleko. Ker s kupljenim to pač ne gre.

Mleko iz mlekomata ima več maščobe (4% in več), in je s tega stališča bolj kvalitetno. Zato je tudi dražje. V trgovini je mleko posneto, dobiš večinoma 1,6% ali 3,5% maščob.

Če delaš doma kakšne izdelke iz mleka, je mleko iz mlekomata seveda veliko boljše.

Poskusi narediti kvaliteten mlečni izdelek iz vode, ki ji v trgovini pravijo mleko! Lahko si vesel, če bo zadeva imela zelo tanko plast smetane.

Nisem prepričan, da je cena mleka neposredno povezana z vsebnostjo maščobe.

Mlekarne mleko odkupujejo množično. Kmetu zagotovijo (...) odkup celotnega pridelka ali vsaj večjega dela. Od tod nižja odkupna cena. Mlekomat ponuja dnevni odkup končnih potrošnikov na trgu, ta pa je odvisen od marsičesa.

Mlekarne iz mleka naredijo še kaj drugega, kar jim omogoča uporabo bolj ali manj kvalitetnega vhoda. Mlekomat tu ni fleksibilen.

Obdelano mleko se lažje skladišči in se skladišči dlje časa.

Vse to in še kaj omogoča mlekarnam, da imajo nizko proizvodno ceno - pod 1/2 EUR. Ostalo naredi trg - ljudje so za posamezne zadeve pač pripravljeni plačati več.

Če bi ne bilo tako, bi morala biti razlika v ceni med 0,1, 1,6 in 2,8 mlekom in bi 0,1 moralo biti najcenejše. Pa ni, zaradi količin.

Kakšne težave imata kmet oz. mlekarna, je del njunega podjetniškega načrta. Mene zanima končni izdelek - uporabnost in cena.

In ja, morda je po določenih kriterijih mleko iz mlekomata boljše od onega iz trgovine; ampak meni je ono iz trgovine good enough, svoje pa prinese fleksibilnost (14 dni ležanja), ki dodatno niža že tako nižjo ceno (mleko iz mlekomata moramm porabiti skoraj takoj - doma ne morem zagotoviti tako konstantne potrošnje).

Iz tetrapak mleka pride zelo slab sir/jogurt. Zadeva se zaradi nekega čudnega razloga usmradi, končni produkt pa je neuporaben.

Kulturo + nadzorovana temperatura in dokaj sterilno delo

Tista 'sirna' faza pri jogurtu se nekako loči in dobiš nek zdriz + obilico vode
Pri domačem mleku pa obdrži obliko lončka

Mogoče je bil samo zajeb.