V poročilu ugotavljajo, da snovalci predpisov Evropske unije pišejo pravne akte na podlagi slepih prepričanj, obenem pa prezrejo oprijemljiva dejstva, ki so izvedena iz raziskav. V poročilu evropskim uradnikom predlagajo ukrepe, s katerimi bi bistveno izboljšali sedanje stanje in hkrati tudi omogočili razcvet digitalnega trga v Evropi.
Poročilo predlaga, da Evropska unija:
- uskladi izjeme iz avtorskega prava in s tem izenači pravni vidik dovoljene rabe avtorskih del,
- prednostno ustvari vseevropske licenčne dogovore, prihodnje uveljavljanje pravil pa veže na uspešno izvedbo teh dogovorov,
- opusti represivne načine uveljavljanja avtorskega prava, ki kršijo osnovne človekove pravice,
- preneha z "izvozom" represivnih načinov uveljavljanja avtorskega prava v tuje države in
- da se pri ustvarjanju politike intelektualne lastnine in avtorskega prava zaveže k uporabi objektivnih dokazov in ovrednotenju politike na podlagi objektivnih dokazov.
Avtorske pravice so pomemben način nagrajevanja avtorjev in njihove kreativnosti in inovativnosti. V poročilu pa opažajo, da postajajo sankcije nesorazmerne s prekrški in vedno bolj posegajo v osnovne človekove pravice: v zasebnost in v svobodo govora.
Politiki so tako pred razpotjem: bodisi bodo začeli uporabljati dejstva za osnovo bodočih predpisov in omogočili nove, inovativne in kreativne rabe obstoječih del in ustvarjanje novih bodisi bodo nadaljujevali z neuspešno in nedemokratično prakso represivnih metod, s poseganjem v zasebnost in svobodo govora ter z odmikanjem od ustaljenih sodnih postopkov in brez možnosti pritožbe.
