fizika

Končno hitrost telo doseže, ko se sila upora izenači s silo teže:
Fg=Fu
mg=(1/2)Cu*Ro*S*v^2
tako lahko izračunamo končno hitrost in sicer:
v=sqrt((2m*g)/(Cu*Ro*S))
kjer je: Cu - koeficient upora in znaša za telo v stoječem položaju med 1 in 1,3
Ro - gostota zraka cca 1,225 kg/m^3
S - prečni presek telesa cca 0,6m^2
V tvojem primeru maso pomnožiš z 1,022 in boš videl kakšna je razlika.

lp

Sej ti je napisal.

Kaj naj še napišem? Obkroži deltav/v=1.1%. Samo kaj ti to pomaga, če se ti niti ne sanja zakaj se gre.

No za vajo reši enako nalogo le, da predpostaviš, da velja linearni zakon upora. Rešitev pa prilimaj tukaj na forum.

za 102.2% ?

Napisal sem ti enačbe za izračun hitrosti in povedal pravilni odgovor. Naloga je rešena.

Maso imaš samo eno in to pomnožiš s 1,022. Zakaj? Hja nevem kako bi razložil, če imaš predmet, ki ima neko maso in če želiš izvedeti koliko je 2.2% večja masa, jo moraš pomnožit z 1,022. Sklepni račun, če se spomniš:
masa..........100%
x.............2,2%
----------------------
x=(masa*2,2)/100 samo v tem primeru dobiš koliko je 2,2% od mase in moraš nato še seštet masa+x ali pa če enostavno maso kar zmnožiš z 1,022.

Tvoja naloga pa zahteva za koliko se spremeni končna hitrost, če se masa poveča za 2,2%. Enačbe sem ti že napisal odgovor pa je za 1,1%, ker imaš koren.

Še vedno čakamo odgovor na vprašanje:
1.Za koliko se poveča končna hitrost padalca, če se njegova masa poveča za 2.2 %? Predpostavite, da velja linearni zakon upora?

seminal je 27. jan 2011 ob 17:24 izjavil:

Fg=Fu
mg=6*pi*r*v*vis
v=mg/6*pi*r*vis
Pa tukaj ni nobenega korena bi jaz rekel kar da se za 2,2% poveča

kvadratni zakon upora, ne linearni.

seminal to je bila naloga za rok6 in ne zate:)

seminal hvala ker me zagovarjaš:D

mislm da zdej nekak zastopm...se pravi zračunam hitrost pred in po povečanju mase, dobim razliko deltav=v2-v1. potem pa delim z v2 ...upam da sm zdej prou razmišlou:D

ahaa,se strinjam stem...tako da najlepša hvala za vaš čas pa potrplenje

x=sqrt(2*G*M)/g...G,M,g so konstante...se pravi je rezultat koren2=1.41...pravilno?

jutr je izpit... se je treba naučit do jutr a :D tud mene tu zanima :)

tx-z je 27. jan 2011 ob 23:39 izjavil:

Kdaj se pa uporablja linearn in kdaj kvadratn zakon upora in zakaj obstajata dva?

Linearni zakon upora velja pri majhnih vrednostih Reynoldsovega števila, ko je tok tekočine laminaren. Tok je običajno laminaren, kadar se majhno telo z majhno hitrostjo giblje skozi tekočino. Za laminaren tok je značilno, da so tokovnice, ki se gibljejo ob telesu, gladke in urejene. Upor, ki se pri tem pojavi, je odvisen od viskoznosti tekočine, zato ga imenujemo tudi viskozni upor. Viskoznost je lastnost tekočin, ki predstavlja notranje trenje v tekočinah in je sorazmernostni koeficient med strižno napetostjo in strižno hitrostjo pri laminarnem toku.

Visoka vrednost Reynoldsovega števila (približno Re > 5*10^5) nam pove, da bo tok tekočine turbulenten, v režimu turbulentnega toka pa velja kvadratni zakon upora. Turbulentni tok je nestacionaren tok tekočine, pri katerem se tokovnice gibljejo ob telesu, za telesom pa nastane območje z vrtinci. Vrtinci se običajno formirajo pri večjih hitrostih. Upor, ki nastane pri gibanju, je torej posledica povečanega tlaka, ki ga povzročajo vrtinci.
Tukaj si lahko prebereš še kaj več o mejni plasti in Reynoldsovem številu http://www.modelarstvo.si/aerodinamika/...

Sila upora je torej zapletena funkcija hitrosti. V splošnem za gibanje po zraku velja, da za sorazmerno majhne hitrosti (do 100 m/s) upor najbolje opiše linearni zakon upora. Za večje hitrosti do 333 m/s (tj. hitrosti zvoka) je upor sorazmeren s kvadratom hitrosti, zato tu velja kvadratični zakon upora. Pri višjih hitrostih, do 480 m/s je potenca še nekoliko višja. Največji upor je dosežen pri približno 480 m/s nato pa z
večanjem hitrosti upor upade, tako je pri hitrosti 900 m/s in več praktično konstanten. (graf, ki to prikazuje si lahko ogledaš v knjigi od Mirana Sajeta - Kinematika in dinamika)

Ampak kot sem že rekel, Reynoldsovo število je tisto, ki nam pove kateri zakon je potrebno uporabit. Zgornji odstavek velja za majhna telesa. V primeru padalca, pa to ne velja. Povprečne hitrosti, ki jih padalci
dosegajo pri prostem padu, so približno 50 m/s. Nekoliko višja hitrost se doseže, če padalec noge in roke skrči in pada z glavo navzdol. Največjo končno hitrost je pa dosegel tale model Joseph Kittinger @ Wikipedia in sicer 302m/s.