IBM se ponovno igra, a tokrat ne gre za šah

Jaz mislim, da je Whatson sprogramiran in zoptimiziran za Jeopardy! V to spada tudi ocenjevanje tega, kdaj pritisniti. Odvisno od tvojih rezultatov doslej, od nasprotnikovih in od procenta ki si ga (Whatson) naračunal. Tudi kako verjetni so manj možni izidi. Ta kalkulacije je že kar zapletena, ni pa ravno strašna. Vendar je po moje del Whatsonovega procesa in meja naprimer 90% najbrž ni hradcoded.

Vendar da Jeopardy! igraš, moraš imeti nek network pojmov, ki so med sabo različno močno in šibko povezani. Ta network, se mi zdi da je dinamičen. Ko začno padati neke besede, se z njimi povezane začno "dražiti" v tem smislu, jih ponderira kot verjeten odgovor. Tukaj gre za celo vrečo nekih algoritmov, ki jih najmanj en algoritem, najbrž pa več, ocenjujejo. Iz vsega tega se računa nek optimum. Paralelno in neodvisno, gre v mnogo smeri in tudi različnost ali enakost dobljenega je parameter, na podlagi katerega se odloča.

Ugibam, da sta vsaj dve omrežji. Eno je network pojmov, drugo je network algoritmov. Tretje so morda metalagoritmi, ki presojajo dosedanje obnašanje algoritmov in grajenje networka pojmov.

Presenetljiva učinkovitost cele zadeve kaže po moje na to, da je to zelo dober sistem za naravni jezik. Da pravzaprav nima neke zgornje meje. Nek nov algoritem se lahko vedno doda, naredi povezava med dvema prej nepovezanima pojmoma in vedno se lahko doda nekaj računske moči.

Tako se pa najbrž ne obvladuje samo kontekst naravnega jezika, ampak tudi strokovnih in programskih. Tako da zadeva lahko postane avtorekurzivna. Če crkne po par urah samoizboljševanja, se pač proba najti zakaj in popraviti izhodišče in zagnati znova. Po kakšnem milijonu (ali bistveno manj) štartov, se cela šalamastika utegne stabilizirati in hitreje puca napake ven, kakor pridobiva nove šurke. Temu se potem reče Goedlova mašina.

Pa mamo eksplozijo inteligence, v Goodovem smislu.

Kako kontroliramo, če kaj pametnega dela in ne bluzi? Če nam daje vedno več dobrih hintov za kaj, magari takih, ki jih sami že poznamo, najbrž še ni škripnila. Po nekem času, vse težje ausglajza.

In zakaj tako mislim?

Ker mislim, da obstaja nek blueprint sveta v katerem smo in sigurno morajo nekateri Whatsoni proti njemu konvergirati.

Blueprint sveta je nek binarni string. Whatson je nek binarni string. Evolucijski pritisk je v smer konvergence k blueprintu. Bleferske variante se režejo.

Ena taka interesantna oblika digitalne evolucije, z nonrandom change, nonrandom selection. Tako delajo sadjarji, gojitelji psov, kmetje ...

To je moj osebni pogled in gledanje na stvar.

AtaStrudl je 17. jan 2011 ob 18:04 izjavil:

Ne rabis neskoncno sond.

Samo zamenjaj "naredi kopijo" z "naredi dve kopiji" in ze gre.

Ce reces "naredi 20 kopij" je vse ostalo lahko ze precej nezanesljivo.

gledal sem iz principa delitve bakterij...ena se deli pa postaneta dve-eksponentna rast. Sicer ni poanta v nekih tehničnih postopkih, ampak kako bi sistem deloval. Poanta je na koliko decimalk bo natančno meru. Če bo zadal meje vidnega vesolja pol bo znal kolko mora natančno merit.
V resnici pa 20 sond bi blo veliko premalo, hell...pojma nebi imel koliko je potrebno, ker materija ni homogeno razdeljena in enkrat bi jih lahko 20 naredu, drugič samo 5...to bo treba vedet, če se greš takih podvigov.


Thomas računa na neko končno količino materije z natančno definiranimi razmerji. Tega pa še nevemo. Računamo, da bo AI to sam pogruntal...mogoče ja mogoče ne. Če bo AI vidu da je količina končna oz da so razmerja točno določena, ok ne bo težav. AI bo reku, do tam vidim, do tam morem prit pol pa konec. Če to ne bo očitno pa AI ne bo vedu kako naprej brez, da bi določu riziko ki ga je pripravljen sprejet z vsakim novim korakom. In kako bo določu rizik, če ne bo ne znal kje je konec in ne bo poznal točno delovanje vesolja?
Prvi problem, ki se ga bo lotil bo bil njegov zadnji. Torej računanje PI v neskončnost ali dokler ga statistični rizik pokoplje.


Dokazi (ki mi pridejo na pamet) za tip vesolja v katerem živimo:

Neznana velikost in neznana razmerja:

-Heisenbergov princip
-Spreminjajoče se fizikalne konstante v vesolju
-Bežajoče vesolje na robovih

Znana velikost in znana razmerja:

-13 miljard svetlobnih let globok vidni prostor
-relativnostna teorija
-???

Sicer tudi če vesolje beži, se da določit do kje ga bo še uspel ujet...to bi bla že neke vrste meja znotraj katere lahko si razjasnimo pojme.



The Last question->Isaac Asimov
http://www.multivax.com/last_question.h...

Soroden problem. What is a meaningful answer? Do kje je še smiselno odgovarjat ali kolko morem znat, da bom pravilno odgovoril. You have to know when to quit.

Sicer je thomas omenjal Yablov paradox, ampak neki mi pravi, da ne bo spremenilo prav nič. A je sploh rešen, rešljiv kdo ve? Jz še razumem ga ne dobro, kaj šele da bi ga reševal.

Yablov paradox ... jaz mislim tkole:

http://lesswrong.com/lw/36v/unsolved_pr...

Me down in upvovtajo oreng.

Samo sem prepričan v svoj prav.

Torej računanje PI v neskončnost ali dokler ga statistični rizik pokoplje

Tako je. Lahko samo proba določiti optimum, po svojem najboljšem prepričanju. Vesti tko nima nobene.

Če se pa izide in kako se izide, je pa vprašanje, še vedno. A človek, bi mogel kvečjemu tako dobro in gotovo nič bolje.

Watson je big deal.
Ko v parih letih bomo imeli Watson app na telefonu ki bo odgovarjal na vsa naša vprašanja kot najboljši strokovnjaki bo naše življenje zelo spremenjeno.

Seveda če bo vprašanje neumno bo temu tudi primeren odgovor, ampak je to debata za en drugi dan. :)

To ti misliš, da si tako dober. Vendar nisi. Tudi če bi bil, si prepočasen, prevečkrat spiš, vpletaš preveč osebne težavnosti in svoje predsodke v rezultate svojega Googlanja, čist si mu nekonkurenčen ... Tako da se bomo večina odločili za Watsona, ne za Okapija. Men verjem.

Thomas je 18. jan 2011 ob 13:28 izjavil:

Yablov paradox ... jaz mislim tkole:

http://lesswrong.com/lw/36v/unsolved_pr...

Me down in upvovtajo oreng.

Samo sem prepričan v svoj prav.

Torej računanje PI v neskončnost ali dokler ga statistični rizik pokoplje

Tako je. Lahko samo proba določiti optimum, po svojem najboljšem prepričanju. Vesti tko nima nobene.

Če se pa izide in kako se izide, je pa vprašanje, še vedno. A človek, bi mogel kvečjemu tako dobro in gotovo nič bolje.

Razumem in se strinjam. Seveda je pol vprašanje kakšno bo njegovo najboljše prepričanje?

Inteligenca/bitje, ki doživlja svet zvezno enostavno ne bo imelo občutka, kje postavit to mejo in v primeru, če bi jo potem njegov best guess, je kot si omenu enako dober kot človekov...torej enako neumen in neutemeljen.

Človek si lahko zada npr stopnjo zaupanja 99.999999%, realno gledano je ne bo nikoli dosegu. Neomejena inteligenca pa vrjetno bi jo dosegla. Torej za njo ta cifra ni znanstvena fantastika, ampak je osnovno vodilo na katerem bo naredilo vsak naslednji korak.

Neka hardcoded ali vsaj kasneje dodana diskretna spremenljivka je NUJEN pogoj za smiselno delovanje neomejenega ali vsaj navidezno neomejenega sistema.

Po domače povedano: izračunaj PI na 10^30 decimalk natančno in live with the consequences. Počasi se že začenjam ponavljat ja, ampak to kar je reku Thomas in sicer "po lastnem prepričanju" ni možno pri zvezno samoizpopolnjajoči entiteti. Le omejena entiteta lahko ima prepričanje ali zavest.

Če še vedno niste prepričani vzemimo primer zgodovine znanja. 1000 let nazaj so bili prepričani, da je zemlja središče sveta, od tod tudi njihova zavest..."mi smo bitja v centru vesolja, ustvarjeni v podobi boga, ta pa je alfa in omega in se ne smemo spraševat kaj je za njim" in konec tu se konča. Danes pa smo svojo zavest in prepričanje razširili do big bang-a in evolucije, kaj je pred njimi še ne vemo a obzorje se počasi širi. Našo prepričanje nam, daje tehnična in teoretična nezmogljivost videti skozi zadnjo postavljeno mejo.

Rad bi vidu pogumneža, ki bi spisal tak avtorekurzivni algoritem, ki bi se znal vsake tolko ustavit in ocenit stanje ali opravit kako drugo nalogo poleg samoizpopolnjevanja?

Interestingly, the Yablo's paradox vanishes when there is no infinity. If the last statement of the Yablo's sequence exists, it is true. And all at the preceding positions are false. Everything is well. Another reason, I am an infinity atheist.

Če prav razumem pol dejansko meniš isto?

There is no need for ridiculously large numbers. There is always the last statement in a row and this way and only this way, no Yablo paradox arises.

Čeprav ne razume pa je ta drugi stavek pravzaprav kontradiktoren? Pa ti ni to že tisti tam omenu?
Kako ne rabiš?


Sicer nisem nikoli slišal še izraza "infinity atheist", že nekaj časa sem jz delil dojemanje sveta na dve možni opciji, torej infinity and finite. Ta prvo je mindfuck in pokvari vs smisel, druga opcija pa ima smisel...vsaj tako jaz rzmišljam.

ABX je 18. jan 2011 ob 13:57 izjavil:

Watson je big deal.
Ko v parih letih bomo imeli Watson app na telefonu ki bo odgovarjal na vsa naša vprašanja kot najboljši strokovnjaki bo naše življenje zelo spremenjeno.
Seveda če bo vprašanje neumno bo temu tudi primeren odgovor, ampak je to debata za en drugi dan. :)

Je že res kar VELIKA sramota za Google, da nima par Watsonlike searchev in gadget, ki vas nauči kalibrirati še lastnega. NI zadeva nek čudež in ponavljam koncept je star. Pred 5 leti sva o podobnih rečeh debatirala s Thomasom, pred 12 leti sem bil tako 'napaljen', da bi se z malo več časa in energije zadeve lotil sam, na kavnem mlinčku iz čistega besa, pred kakimi 20, pa sem nemara o zadevi kje bral kakega dr.Frenkna:)

Ampak eno je blabla jeopardy. Impresiven, a po drugi strani ne preveč resnična arkada premišljenega znanja. Danes je kleč v ozko strokovnem in dragem znanju. Išče se realen in ozek strokovnjak. Okapi (ki je ravno nasprotno tudi splošno razgledan:) naj pove, koliko gesel ima za dostop do 'elitnih' podatkov, in koliko teh podatkov, bi moral kupiti na DVD-jih v bazah, da bi dobil en tak presek res strokovnega znanja, katerega bi potem napadal Watson. Verjetno zaradi 'Googlovega knofa' že na n-to potenco izboljšan! Pa kak pravnik, itd.
Z googlom ne nadomestite niti svetovanja lokalnega dilerja in švercerja v pravnih zadevah Sorry ampak trenutno je z internetom tako:) Čeprav morajo zakoni biti objavljeni in so skupaj z osnutki na netu. Ampak tolmačb iste povedi je lahko več, praks je več, in veliko praks ni objavljenih. Za splošno izobraževanje in fun, pa ponavljam, ne vem kaj na Googlu čakajo
In nek precache praksa izučena v šoli je tudi zaželjena. Sicer kaj kmalu pridemo do plafona zabavnega učenja, in premami nas jošk na sosednji strani, ki komaj čaka, da nas privabi.

Za ozkopasovne strkovnjake pa bo zadeva stale precej več, ampak še vedno 10x manj kot študentka, ki ima potem po 'porodu s faksa' največjo realno vrednost v tem, da če zna skuhati kavo

Je pa kar simptomatično da pa Okapi in verjetno cela njegova sodelavska srenja zanika. In bodo naredili vse kar se da, tudi nezavedno, da ne bo nobenega navdušenja, da bodo polena na vsakem koraku, itd. Pa bodo res dobri strokovnjaki in Okapi še najmanj inertni. Advokati bodo zadevo PREPOVEDALI Tudi razvijat. Le da jim nek švercer razloži, za kaj sploh gre!

No ja. Ravno mobilni telefon ni nek zakon zame:)

Je škatla, ki se ji reče PC, že kar lep čas boljša od vseh velemojstrov, s programi Fritz, Rybka in podobnimi, le da se je to nekako 'skrivalo'
Ampak ok. Če pa mobile pa mobile. Zakaj pa ne. In na koncu en šraub v kolenu. Ni kaj.

Od tebe polen ne bo. Drugače tu ne bi niti tu tipkal. Ampak tvoj ceh, ki pa recimo je tako ali tako vezan na PC-je, bo že malce skeptičnejši. In drugi cehi toliko bolj!

Ja lahko bi kdo delal prevale, ali še bolje anticipiral obvezne spremebe, ki jih taka dejstva enostavno kličejo! Bo to vplivalo na hitrejši razvoj!

"Vse, kar zna Watson danes odgovoriti, znam zguglati v 3 minutah"
da razvijalcem misliti, Ok tu ni kruha:) Vedo pa, da kaj dosti niti googlati ni treba:)

Potem pa imamo paradoks. Jaz trdim da Google sparjen z megawatsonom je v domeni investicijskega kapitala googla, in da knofov ni, ker vodilni niso ocenili, da bi bili dovolj 'šus', hip in popularni. Da se opraviči nemajhna korajža za projekt. Obilica štrikanja (programiranja, brainstorminga in testiranja), je vse kaj drugega kot 20 let stara ideja na papirju!

In stavek: 'Vse, kar zna Watson danes odgovoriti, znam zguglati v 3 minutah'....seveda ponavljan miljonkrat in zadovoljstvo, brez želje po več, je usodno!

Pa nimaš ti OSEBNO s tem pravzaprev nobene veze. Si le model za doktorja ene naravoslovne vede, ki je 10x boljši od doktorja družboslovja:) Pa tud, če si samo magister. Model je model. Kapiš?

brez želje po več, je usodno!

Od kje ti ideja, da si ne želim več? Želim si, da bi lahko vse zguglal v eni minuti, ne v treh. Da mi ne bi bilo treba tipkati vprašanj, ampak bi mu jih kar povedal. Da mi jih ne bi bilo treba niti povedati, ampak da bi mi prebral misli.

O.

To je kokr bi mule vleku naprej, na Sveti Peter in naprej na Stol. Misliš, da bodo hodile in pomagale nost, pa premzajo in nikamer nočejo.

Sej mogoče celo hočejo, pa ponavadi nekako ne morejo. Včasih sicer lahko, ponavadi pa ne.

Tako je z Microsoftom. Ni on mogel narediti Googla, pa bi ga glede na kapacitete lahko. Za milijon Googlov so imeli prostega kapitala, ko sta unadva študenta začela z Googlom. Kapital očitno ni bil dovolj.

Zdej je z Googlom isto. Ne more in ne more narediti nič revolucionarnega več. Samo bolj rutinske zadeve.

A dam še 1000 primerov? Mislim, da ni treba. Kontraprimeri so redki, IBM jih je morda zmožen. Večina firm pa ne. Kvečjemu kaj zabluzijo, kakor je BP s "solar & wind", namesto bi pazil raje na svoje vrtine.

S tem da sem pri akademiji 'usrao i šefa i stanicu'. Ni namen akademije kopičenje in arhiviranje znanja, pač pa dobavljanje novega. Raziskava!
Toliko reda radi. Pomeni načelno bi akademija zadevo, pod nujno, kot pomagalo rabila in je ne ogroža v ničemer!

True za drzne daleko futuristične ideje.

Untrue za dosegljive... že davno zapisane ali drobne konceptualne domislice, ki so na dosegu. Za 'nečake' ki so mladi in nagajivi, je razpisal rizične fonde, ki pa se obnesejo. Presenetljivo niso zguba, če se ne pretirava. In zaenkrat je investicija v rizični know-how še kako prisotna in sistematska. Če ne bi bilo tega, tudi ne bi bilo ne Microsofta, Appla, Facebooka, you name it.

Ne more vedeti, ugiba pa preko strokovnjakov stalno. In v tem je čar in point kapitalizma! Poglej Zemanto. Obogaten koncept bloganja...in če to uspe, dovolj ljudi in znanja za REAL WONDER. Ali pa že realiziran Facebook. V bistvu nič revolucionarnega, razen forme. (V filmu jasno mora biti mladi jud, genij, hacker, zloben a vendarle nesrečno zaljubljen, če ne 'brača weinstein studios' ne zaslužijo toliko:)

Je pa res, da so redki tisti, ki z dosegljivo idejo, Ebeneezerja izplačajo in gredo daleč naprej. Vendar so.

Ebennezer ne hodi okrog s kamionom zlatnikov, ima pa uradnike, ki so zadolženi za to, da skrbno dodelane in natančno formirane ideje preberejo in ocenijo. In tu je največji filter. V Sloveniji je nemara precej več dobrih in drznih idej, od idej Andraža Torija in kolega, ampak nihče se niti kaj dosti v tej smeri ne trudi. Preko dobre ideje, je potrebna tudi izredna podjetnost in znanje predstavitve Ebeneezerju.

Ideja in korajža. Potem pa mučno predstavljanje Ebenezerju in nabiranje 'kitajcev', ki za mali denar štrikajo tvoje lastne ideje, v neki logični kodi:)
Je pa jasno, da če prideš z idejo, da bi se dalo z 'plimovanjem v atomih' nemara te tudi upravljati, delaš uslugo samo generacijam čez 50-100 let...ne pa 'svojemu projektu'. Tu se te Ebeneezerjev uradnik ustraši.

Slovenska Vesoljska križarka 'Ma đe su pare', pristaja pod ionskim curkom. Navigator se dere: 'Ne levo, ne levo, tam je kip Milana Kučana....trass

To je Space Opera. Peak singularitya praktično VSI investiroji tlačijo v iste koordinate. Če jim ne znaš kakor recimo Kurzweil pokazati zanesljiv zaslužek, pa poleg tega od knjige 'Singularity is near' še dodatno služiš denar.

Najprej Watson. Ali pač kaj podobno interesantnega in izvedljivega. In potem tudi tvoj svetli projekt nenadoma postane dosegljiv. Presakovanje se v acadimiji na papirju celo včasih ceni. Pri Ebeneezerju pa ne.

Pravzaprav to že skoz govorim. Eno mejo si je treba zastavt, če ne si nujno v težavah.

Očitno, je tebi kapnilo isto.

Welcome to the club. Kjer tudi ni gneče!

Okapi je 18. jan 2011 ob 15:39 izjavil:

Vse, kar zna Watson danes odgovoriti, znam zguglati v 3 minutah.

Če bi to bilo res (pa dokazuješ, da ni) potem bi ti že zdavnaj zguglal v čem je finta Watson-a.

Ne gre za to, da na vprašanje "Okapi" dobiš, citiram, "Približno 3.080.000 rez. (0,17 sek.)" zadetkov. Točno to mi je Google ponudil zdaj.
Gre za to, da na vprašanje _takoj_ dobiš en sam _pravi_ odgovor. Jebeš 3 mio zadetkov....

Bi te rad videl za tipkovnico, ko bi dobil vprašanje o katerm nimaš pojma. Imaš 3 min. in če ne odgovoriš pravilno, ti gre roka. Boš še vedno takoj zaupal par prvim hitom Googla? Ali boš morda preverajl iz več različnih in tebi zaupanja vrednih virov. Tudi ko bi po 3. min. bil že precej gotov, bi najbrž še vedno zašvical fulll, ko bi čakal na potrditev, ali si opavil nalogo ali ne.

Untrue za dosegljive...

Naredimo atomsko bombo. So zbrali ljudi, vrgli na kup denar in jo naredili.

Gremo na luno. So zbrali ljudi, vrgli na kup denar in šli.

Kartirajmo človeški genom. So zbrali ljudi, vrgli na kup denar in ga skartirali.

Ne gre za to, da na vprašanje "Okapi" dobiš, citiram, "Približno 3.080.000 rez. (0,17 sek.)" zadetkov. Točno to mi je Google ponudil zdaj.

Ker si kliknil napačen gumb. Moraš tistega na desni.

Bi te rad videl za tipkovnico, ko bi dobil vprašanje o katerm nimaš pojma. Imaš 3 min. in če ne odgovoriš pravilno, ti gre roka

Ti pa bi roko zaupal Watsonu, da pravilno odgovori? Ne bluzi, prosim.

Na katerokoli vprašanje iz Jeopardya z guglom pravilno odgovorim v treh minutah. Upam iti stavit za 100 evrov

O.

Sicer vprašanje kam jo bomo postavli in kdo jo bo ostaja še odprto. V končni fazi lahko enostavno naredimo tako...postavimo mejo na nam najbolj oddaljeno še logično točko, ko smo enkrat tam pa z uporabo random generatorja izberemo eno cifro, ki nas bo vodla naprej v dobrem ali v slabem.

No, kako je že z onim rekom, da vsak napreduje do stopnje svoje nesposobnosti.... Za to mašinerijo bi lahko veljalo isto. Smart enough se je ustaviti tik pred tem in se razglasiti za big winnerja pa s tem čim več skasirati. Samo tu je konkurenca ki te dohaja, nihče ne more zaspati in gonijo meje "nesposobnosti" v nerazumno popolnost, ki zna od neke točke naprej postati prevč dolgočasna. In pol si bo nekdo zaželel felerje, nekaj novega, neko "novo" resnico in gremo another round around.

Ah, je, je uporaben. Pa še marsikje drugje bo.

Unlike you.

Ti pa bi roko zaupal Watsonu, da pravilno odgovori? Ne bluzi, prosim.

Gremo v to smer, do bo to najboljša stava. Seveda pa jo je mnogo lažje _ponosno_ zgubiti iz lastnega neznanja ali zmote.

Za takole nakladanje, kakor ga ti provajdaš Okapi, bi lahko najeli Ivana Cankarja ali Frana Levstika, če bi še živela.

Hočem reči ... out si.

Ah, je, je uporaben.

Za kaj je že uporaben v Jeopardy? Tako nekako kot robot, ki bi v košarki (zelo dobro) metal na koš.

Nekoliko related:

http://www.foxnews.com/scitech/2011/01/...

Pogovarjamo se o Jeopardyju, ne o nekih dokazih. In 3 minute za vsako vprašanje, jasno. Od 1000 vprašanj bi mogoče eno falil (seveda ne bi delal 1000 vprašanj non-stop).

O.