Slo-Tech - Romantični prizori glasnega vrveža na trgovalnem parketu na Wall Streetu, kot jih poznamo iz filmov, so že nekaj časa zgodovina. Ogromno večino transakcij izvedejo računalniki, kjer tekmujejo v milisekundah in centih. Za odločitve o prodaji in nakupu se odločajo na podlagi algoritmov, ki jih programirajo najboljši matematiki na svetu, in s tem skrbijo za dve plati. Ustvarjajo globino in likvidnost trga ter hkrati pobirajo provizije za svoja podjetja. Tu cent in tam cent se sicer ne sliši veliko, a teh transakcij je vsako sekundo milijarde in Goldman Sachs, največja investicijska banka, letno napravi več sto milijonov dolarjev dobička iz trgovanja.
Izvrsten članek o elektronskem trgovanju so na novega leta dan objavili v The New York Times. V njem lahko preberete, da je uspeh pri trgovanju odvisen od milisekundnih odzivnih časov, zato največji plačujejo velike denarje, da so njihovi strežniki fizično v istih prostorih kot borzni. In da obstoji tretja največja borza v ZDA praktično sredi ničesar ter se nikoli ne pojavi v nobenih poročilih, ker ni nič posneti. V neugledni kleti brnijo računalniki, po katerih se pretakajo delnice semtertja. Borzi posredniki srebajo kavo tisoče kilometrov stran. Povprečen časa držanja ene delnice ni nekaj dni ali mesecev, ampak pičlih 22 sekund; tolikšen je obseg algoritmičnega trgovanja.
Tu so hekerji zaslutili svojo priložnost. Ker je na trgu hitra odzivnost tako zelo pomembna, že majhne manipulacije z odzivnih časom lahko pomenijo milijonske razlike. Problem je, da tehnologija za nadzor omrežja zaznava dogodke na milisekundi skali, zato se mikrosekundne anomalije skrijejo. Na Cpaket so pripravili dokaz koncepta, kako lahko hekerji z mikrosekundnimi manipulacijami zaslužijo milijone povsem neopaženo. Pri spletni telefoniji toleriramo nekako do 150 milisekund latence, pri igrah je že 100 milisekund opazno moteče, medtem ko je pri trgovanju ena milisekunda že veliko. Tu odločajo mikrosekunde in teh lahko hekerji s tako imenovanim stranskim napadom v omrežje vnesejo preveč.
Kot ugotavljajo znanstveniki na MIT-u, se počasi približujemo absolutni meji, to je svetlobni hitrosti. Od Londona do New Yorka svetloba potuje približno 20 milisekund in podjetje, ki želi dobro trgovati na newyorški borzi, strežnikov ne sme imeti v Londonu, ker so tam povsem nekonkurenčni. Ameriška konkurenca jih povozi. Zato plačujejo mastne vsote, da dobijo mesto v isti stavbi kot borza.
Vse to ni neka znanstvena fantastika, saj se v strokovnih krogih že nekaj časa pojavljajo pomisleki, da naše borze in s tem naše življenje obvladujejo računalniki in algoritmi, o katerem ne vemo dovolj. Lani 6. maja smo videli primer, ko je indeks Dow Jones v enem dnevu izgubil 9,2 odstotka zaradi spleta okoliščin, ki so povzročile avtomatično zapiranje pozicij in s tem kaskadni efekt prodaj. Takrat ni šlo za manipulacijo trga ampak za nepričakovan odziv predprogramiranih algoritmov. Tisti dan je Dow Jones večino izgube nadoknadil, a pomembno lekcijo smo dobili. Naše premoženje upravlja sistem, ki je prezapleten, da bi ga razumeli.
Na ljubljanski borzi pri nekaj poslih dnevno tovrstnih težav seveda ni.
Wir mussen die Juden aus... oh wait, wrong thread. Kidding
Mah to mešetarjenje je meni podn. Obogateti na tak...khm "nizkoten" način. Vsaj neki ustvari, kar ljudje uporabljajo, ne mi tle preložit papirje iz enega na drugi konec in dobit par miljončkov.
Mah to mešetarjenje je meni podn. Obogateti na tak...khm "nizkoten" način. Vsaj neki ustvari, kar ljudje uporabljajo, ne mi tle preložit papirje iz enega na drugi konec in dobit par miljončkov.
Tipično komunistično razmišljanje. Bo očitno potrebno še nekaj časa, da se koncept zasebne lastnine spet zasidra v našo družbo.
http://www.rtvslo.si/blog/deusvult
Iz 26:2 "Naj vstopi zaslužen Narod, Narod, ki varuje Vero."
Mah to mešetarjenje je meni podn. Obogateti na tak...khm "nizkoten" način. Vsaj neki ustvari, kar ljudje uporabljajo, ne mi tle preložit papirje iz enega na drugi konec in dobit par miljončkov.
Tipično komunistično razmišljanje. Bo očitno potrebno še nekaj časa, da se koncept zasebne lastnine spet zasidra v našo družbo.
Zasebna lastnina in borza nista neločljiva pojma. Nisem noben komunist, želim zasebno lastnino...čeprav idealno gledano to ni najboljši izkoristek resoursov.
Te pa popolnoma razumem, brez zasebne lastnine bi bil ljubi papež precej slabe volje...oh sorry pozabljam, nisi katolik, si just a random christian nutjob.
Fak, opravljajo velik servis človeštvu, da za ta 22-sekundna premetavanja delnic zasljužijo milijone. --- Deus: zasebna lasnina in delničarski sistem, kjer je vsak janez preko sklada posredno delni lastnik BPja, in zahteva za svoj vložek samo keš keš keš (način ni važen, itak ne vem, kaj si lasti, samo da je donos), po drugi strani pa pi***i, ko teče nafta, tudi po mojem vseeno nista nujno čisto ista zadeva. Še 20-30 let nazaj je večino dobička naredil "realni" sektor, pa smo (pardon, so) tudi takrat že bili v kapitalizmu, kajne? Zdaj pa je edino kar je kaj vredno premetavanje denarja. Misliš da lahko to še dolgo traja?
Mah to mešetarjenje je meni podn. Obogateti na tak...khm "nizkoten" način. Vsaj neki ustvari, kar ljudje uporabljajo, ne mi tle preložit papirje iz enega na drugi konec in dobit par miljončkov.
Tipično komunistično razmišljanje. Bo očitno potrebno še nekaj časa, da se koncept zasebne lastnine spet zasidra v našo družbo.
ne razumem, prosim razloži mi kako točno pomaga borza človeštvu? oz kako bi bili na slabšem, če ne bi obstajala? in kako točno je to povezano s komunizmom? ali brez borze zasebno lastništvo ni možno?
Imate prav, trgovanje na borzi in bogatenje s tem je podlo dejanje, vredno prezira, saj ne počneš nič, samo prelagaš navidezni papir in služiš.
Nič, grem v trgovino (vstavi poljubno), kjer mi bodo prodali izdelek A, kupljen nekje na kitajskem, za 15% povišano ceno. Ampak hej, oni vsaj pošteno garajo kajne, artikel so postavili na polico (ali pa še to ne, če gre za spletni nakup) - res, čisto druga zgodba kajne?
Slovenčki smo povečini še vedno v času tovariša Tita in edino človeškega dostojanstva vredno delo je tisto za tekočim trakom, v tovarni, od šestih do dveh. Tam se mora garati, da se izpolni normo (ali pa ne, če nihče ne gleda), potem se zavije v najbližjo gostilno na kozarček ali deset žganice, potem pa domov. Kakršnakoli deviacija od tega idealnega načina življenja je seveda grebatorstvo brez primere in takega človeka je treba najmanj kastrirati.
V čem točno je problem trgovanja na borzi? Če kupim delnice, postanem solastnik podjetja. Če "držim pozicijo v povprečju 22 sekund", sem v povprečju 22 sekund solastnik nekega podjetja. Če nato po 22 sekundah delnice prodam po višji ceni, kot sem jih kupil, sem nekaj zaslužil. Cela zadeva deluje na podlagi ponudbe in povpraševanja.
Če imam na vozu kup gnoja, ki sem ga iz hleva nabasal praktično zastonj, pa če Francelj hoče plačati zanj 25 EUR, da mu bo pridelek na vrtu boljše rasel - kdo vraga ste vi, da se boste zgražali nad tem, da nekdo prodaja drek?
@ nekikr lepo te prosim, kako je prodajanje izdelka v trgovini primerljivo z trgovanjem nekih izmišljenih navideznih delnic. če v trgovini ne dobiš čevljev ali kruha je človeštvo na slabšem, če ni delnic ni razen nekaj dobičkarjev noben na slabšem. nobenega ni treba kastrirati, iti v preteravanje in obsojanje na komunizem isti trenutek, ko se nekdo ne strinja z nesmiselnostjo trenutnega finančnega sistema me blazno spomne na odzive tipa "ne-patriot" ko poveš kaj je narobe z ureditvijo v državi, ko podvomiš v vodije, ko se ne strinjaš s pobijanjem nedolžnih...
veš obstajajo družbeno koristne zaposlitve, ki ne zahtevajo od tebe, da si suženj. če smo bolj natančni zaposlitev, ki so jo omenil je pravtako nepotrebna saj imamo tehnologijo, ki nadomesti delavce za trakom.
@imagodej zadel si bistvo. kaj točno si družbeno koristnega naredil, če v 22s kupiš in prodaš neko namišljeno stvar.
če nekdo kupi drek in pognoji njivo, pridela hrano, itd. vidim zakaj je to koristno in u bistvu zaželjeno, saj naj bi hrane na svetu primankovalo.
ne zgražam se, samo trdim da bi svet lahko normalno deloval brez borze, oz bi bil celo na boljšem.
Ne da tole trgovanje ni slabo - DOBRO je, odlično je!
Gledanje na borze kakor na "nepotrebnega parazita" je napačno. Alokacija sredstev tako, kakor pokaže borza, je vedno bolj in bolj optimalno.
Tako, da če nekdo zasluži denar z milijonom transakcij ta dan, je PRIPOMOGEL k optimizaciji finančnih tokov in je pravično zaslužil kar je zaslužil. Oziroma, pravično uzgubil, kar je izgubil.
Ne glede, da je ležal nekje v nekem jarku v Mehiki, poln pejotla in tekile, njegovih 17 milijonov dolarjev se je pa tačas pretakalo po algoritmih, njemu popolnoma nedoumljivih, dkozi delnice, valute, derivate - za katere ne bo nikoli slišal.
> "kaj točno si družbeno koristnega naredil, če v 22s kupiš in prodaš neko namišljeno stvar."
Prvič, delnica ni nekaj namišljenega (oz. je toliko namišljena, kot znesek na tvojem TRR). Drugič, kaj te briga? Kupil sem nekaj s svojim denarjem, čez 22 sekund se je našel nekdo, ki je isto od mene želel kupiti po višji ceni... Kaj je s tem narobe?
Kaj družbeno koristnega pa ustvarja zlatar, ko svoje izdelke ponuja ljudem, da jih nosijo v ušesih, okoli vratu, na prstu?
Kaj družbeno koristnega pa ustvarja modna in manekenska industrija?
Kaj družbeno koristnega ustvarja 90% filmske in glasbene industrije? Kaj družbeno koristnega ustvarjata Korado in Brendi? Damjan Murko? Hej, če ljudje kupujejo njihove CD-je in obiskujejo koncerte, kaj te briga? Trg deluje zato, ker ima oseba A nekaj, česar si oseba B želi; pa magari če je to njegova lastna pojava. Če ljudje plačujejo, da si v živo ogledajo Damjana Murka (ali pa pred leti Fredija Milerja), so mogoče usekani, je pa to njihova pravica. In če nekdo uspešno prodaja svoj stas, lahko rečemo samo Vsaka čast.
Množica stvari je popolnoma nekoristnih in te reklame prepričujejo, da jih potrebuješ. Dišeče svečke? Halo? Kako nemoralni so proizvajalci dišečih svečk! In da ne govorimo o cvetličarnah - te so šele podle! Prodajajo cvetje, ki ga lahko zastonj naberem na bližnjem travniku, poleg tega pa so rože same po sebi popolnoma nekoristne Ne počnejo popolnoma nič družbeno koristnega!
In če že tako brez smisla stresamo miselne rezultate lastnega nerazumevanja, potem lahko rečemo tudi, da je skrajno nemoralno, da lahko Dustin Hoffman za 5 dni dela (beri: zabave) v žep pospravi 6 milijonov dolarjev.
Ne da tole trgovanje ni slabo - DOBRO je, odlično je!
Gledanje na borze kakor na "nepotrebnega parazita" je napačno. Alokacija sredstev tako, kakor pokaže borza, je vedno bolj in bolj optimalno.
Tako, da če nekdo zasluži denar z milijonom transakcij ta dan, je PRIPOMOGEL k optimizaciji finančnih tokov in je pravično zaslužil kar je zaslužil. Oziroma, pravično uzgubil, kar je izgubil.
Težava je v tem, da povprečni Janez nima neposrednega kontakta z borzo in se mu zdi, da je zato nepotrebna.
Če je trg učinkovit, je dobiček nagrada za tveganje. Večje kot je tveganje, večji je lahko dobiček (ali izguba). Če tveganja ni, tudi nagrade za tveganje ni.
Če trg ni povsem učinkovit, potem je možna arbitraža (kupiš za X, prodaš za Y (Y>X)), kar je praktično free lunch. Pri tem pomagajo opisani hitri in množični algoritmi, ki avtomatsko delajo arbitražo in s tem delajo trg bolj učinkovit.
Novica je zanimiva zaradi drugih razlogov. Ugotavljat, da je kao "kupčkanje papirjev" in premetavanje denarja nemoralno, je pa najbolj fino tistim (nam?), ki nimajo(-mo) ne denarja ne jajc, da bi tvegali.
Pri trgovanju z vrednostnimi papirji in podobnim gre za nekaj realnega, niso to neke navidezne zadeve. Če kupiš delnico, postaneš solastnik, pa čeprav za 22 sekund ali pa za 789 milisekund. Kupiš jo, ker meniš, da bo podjetje v prihodnosti (ja, magari v naslednjih 22 sekundah ali 789 milisekundah) na trgu več vredno in da boš nekaj zaslužil. Moderna tehnologija je pač tole zadevo spravila na skorajda absurdno kratka obdobja - namesto 22 dni ali 22 ur, je pač zdaj 22 sekund. Ne glede na to (ali pa prav zaradi tega) je borza eden izmed temeljev free marketa.
Jst nimam nic proti borzi, dokler teli zasluzkarji krijejo tudi svoje lastne izgube. Problem imam s tem, da investicijske banke (tipa goldman sachs) kasirajo miljarde vsako leto, vsi imajo miljonske place, kot pa pride leto suhih krav pa jih davkoplacevalski denar resuje. Naj sami pojejo kar so si skuhali.
V Sloveniji imamo ravno tako posrane banke in posrano gradbenistvo. Prej so si izplacevali miljone in kupovali vikende v portorozu, zdej nej pa jst placujem njihove neuspesne riti, ki nimajo nobenega kapitala, ker so pozresne.
Visoko-frekvenčno trgovanje (HFT) ni kontroverzno samo v Sloveniji zaradi kakšne socialistične preteklosti, ampak je ena izmed inovacij finančnega trga, za katero še ni jasno ali prinaša več koristi kot nevarnosti.
//update.. kar je vidno tudi iz povezave na članek iz prispevka:
"In many of the world's markets, nearly all stock trading is now conducted by computers talking to other computers at high speeds...The advantages of this new technological order are clear. Trading costs have plummeted, and anyone can buy stocks from anywhere in seconds with the simple click of a mouse or a tap on a smartphone's screen.
But some experts wonder whether the technology is getting dangerously out of control. Even apart from the huge amounts of energy the megacomputers consume, and the dangers of putting so much of the economy's plumbing in one place, they wonder whether the new world is a fairer one -- and whether traders with access to the fastest machines win at the expense of ordinary investors."
In to je ključni problem - več denarja lahko kupi prednost v času, čeprav samo nekaj mikrosekund, so to tudi miljardni posli v daljših obdobjih..
Spura: Ok, na podlagi tega ne moreš trditi da je kupovanje delnic en kup sranja, nemoralno in kaj vem kaj še. To se dogaja povsod kjer ima država prste zraven, saj si sam ugotovil kako in kaj. Včeraj je bil NLB, danes je SCT, jutri bo Adria. Če ti daje denar nekdo, ki ga ima na pretek in ga lahko po želji vzame koliko ga želi, potem se to pač dogaja.
Ja. Greh je vpletanje države, ne nevpletanje. To je pomemben nauk.
Je pa res, da ko je država enkrat vpletena, se zelo težko dezangažira. Ko enkrat minister za zdravstvo začne z operacijami, je sranje. Ali trpijo operirani za povečanim procentom smrti, ali pa trpi njegov kabinet, ker ga češki minister čaka v pisarni. Čehi so pa na to alergični že odkar je moral češki predsednik v Minhnu čakati Hitlerja.
Samo minister za zdravstvo, ki je krvav do komolcev (od operiranja) res težko kar gre. Tudi minister za finance, ki je krvav do vratu od reševanja klinčevih bank, ne more iti po svojih dolžnostih. Da bi šel k guvernerju centralne banke in mu povedal, da v drugem mandatu ne bo podpore njegove stranke in koalicije zanj, ker ga preveč serje. Naprimer.
Pa ne mi zdej z "neodvisnostjo centralne banke", če guvernerja potrdi parlament - in ga. Ne se sprenevedat kakšen!
No, hočem reči - dezangažma je težek. Kot krava težko potegne vse noge iz blata, ko je enkrat zašla v močvirje.
Borze so legalni kazinoji. Če hočemo imet zdravo ekonomijo, bomo morali ukiniti borze. Ne razumem, kako nekateri slepo verjamete v "free market", ki v resnici sploh ne obstaja. Je nerealen koncept.
Vse te milisekunde itd... se vidi, da je borza ena norišnica.
Well, jaz bom tle rekel takole... IMO se država mora vpletat, ampak zgolj kot Regulator - kot zakonodajalec in nadzornik izvrševanja zakonov, ter širše, kot nekdo, ki postavlja pravila igre in ustrezno kaznuje kršitelje. Nikakor pa ne kot lastnik oz. kot igralec na trgu (z nekaterimi izjemami, ki pa potem te posle izključijo iz trga; npr. slabo rentabilne storitve oz. storitve, ki se povrnejo šele na daljši čas, so pa v interesu državljanov: ceste, morda železnice, podzemne železnice, nekatere vrste javnega potniškega cestnega prometa...).
Recimo, kot sodnik-regulator v primeru monopolizma... Naravno je, da vsaka panoga teži k monopolu. "Velika riba poje manjšo", dokler na trgu ne ostane par igralcev. Ko pride do (oligo)monopola, po definiciji ne moreš več imeti svobodnega trga, poleg tega je pa to slabo za konkurenčnosti in za dobrobit ljudi. Zato je edino pravilno, da imaš enega regulatorja, ki preveč velike useka malo po krempljih. Na teoretičnem popolnoma prostem trgu, ki bi bil tudi popolnoma neomejen (v smislu neskončno velik) IN kjer bi se spremembe na enem delu trga hipno poznale po celotnem delu IN bi imeli ponudniki hipen doseg do vseh ponudnikov IN kjer bi bilo neskončno veliko igralcev, takšna regulativa ne bi bila potrebna; ker imamo pa omejene trge, omejeno število igralcev in ker se spremembe propagirajo z omejeno hitrostjo in ker prodajalci nimajo hipnega dosega do vseh kupcev, je pač to treba regulirat "for greater good".
Jasno, nikakor pa nisem za vpletanje države v vlogi igralca. Trenutni predlog vlade, da bi pokupili neprodana stanovanja in tako rešili gradbeni lobi je IMO absolutni fail, ki bo še za nekaj let podaljšal agonijo teh bolnih podjetij, posledično pa še tisočev zaposlenih.
@Manu,
borze so temelj zdrave ekonomije. Dokler bomo imeli takšno ureditev, borze morajo ostati. Če se spomniš kaj boljšega kot je tržno gospodarstvo oz. kapitalizem, pa morda tudi borz ne bomo več potrebovali in jih lahko ukinemo. Le na dan s predlogi!
Fora je, da je ljude na hitro doumejo le eno stran medalje, druga jim pa ostaja skrita. Ko greš v trgovino HOČEŠ plačat za nekaj, česar nimaš. Hočeš se znebit svojega denarja da bi tisto dobil. Na drugi strani pa se hoče prodajalec tiste reči znebiti in dobit tvoj denar. Po domače - zaslužit.
Na borzi se lahko zasluži, ker se nekdo hoče znebit svojga denarja in ga dat tebi. Plain and simple.
Edino vprašanje tule je, ali je res optimalno da je trgovalni čas zvezen in ali bi bilo morda bolje če bi bil diskreten. Ne vem.
tole je res dobro vprašanje ja... Zveznost časa pri poslovanju. Tudi borzi kot placu je konec koncev v interesu, da ima podatke iz celega trga, preden se vzpostavi neko ravnovesje. Boljše, kot pa da lokalni dogodki vplivajo 3x v enoti časa, bolj oddaljeni (a ravno tako pomembni dogodki) pa samo 1x na enoto časa.
Pa seveda tudi v luči tega, kar je napisal Iatromantis. Ali pa v luči tega, kar pove že novica:
Lani 6. maja smo videli primer, ko je indeks Dow Jones v enem dnevu izgubil 9,2 odstotka zaradi spleta okoliščin, ki so povzročile avtomatično zapiranje pozicij in s tem kaskadni efekt prodaj. Takrat ni šlo za manipulacijo trga ampak za nepričakovan odziv predprogramiranih algoritmov. Tisti dan je Dow Jones večino izgube nadoknadil, a pomembno lekcijo smo dobili. Naše premoženje upravlja sistem, ki je prezapleten, da bi ga razumeli.
V kolikor bi bil čas trgovanja diskreten, bi algoritmi mogoče imeli čas, da pravilno vrednotijo neko celo situacijo, namesto nekih delnih rezultatov.
>> USA, EU, isti kurac, imamo tako komunizem kot kapitalizem, samo odvisno od situacije ki ustreza gospodarju lutk. :) Niti ne. Vsak posameznik hoče pridit do denarja. Če mu ga bo dala država.... hej, denar ne smrdi! Razlika med EU in USA je v tem, da je EU precej bol "radodarna". Je pa komunistična miselnost precej močna tut v USA.
"Država bi morala pomagat", "Država bi morala preprečit", ... so taki zelo močni memi.
>> USA, EU, isti kurac, imamo tako komunizem kot kapitalizem, samo odvisno od situacije ki ustreza gospodarju lutk. :) Niti ne. Vsak posameznik hoče pridit do denarja. Če mu ga bo dala država.... hej, denar ne smrdi! Razlika med EU in USA je v tem, da je EU precej bol "radodarna". Je pa komunistična miselnost precej močna tut v USA.
"Država bi morala pomagat", "Država bi morala preprečit", ... so taki zelo močni memi.
Ni nič narobe če država pomaga državljanom, sej zato jo imamo.
Ontopic: Čim več AI-ja v borzi in čim manj ljudi. Ampak pod pogojem da kot AI zablodi da se nesnago odstrani ne pa plačuje z našim denarjem.
> "Borze so le še en bl sofisticiran model piramidalne sheme. "
A to ti je kak pameten stric povedal, al zakaj strešaš take bebarije?
če zamišiš na en uč in pogledaš čez prste ima skoraj prav. več kot imaš denarja, lažje vplivaš na tečajnico, torej si lažje kopičiš še več denarja, ki lahko pride samo od tistih, ki nimajo veliko (torej na dnu piramide).
Kakšen doprinos ima to trgovanje s svetlobno hitrostjo lahko sploh za sama podjetja. Glede na to, da (očitno) ne temelji na nobenih konkretnih podatkih, ki bi zadevali zanimivost podjetja za trgovanje z njegovo ''vrednostjo''?
Če prav razumem osnovni princip borznega poslovanja, je vsaka odločitev za nakup ali prodajo delnice prvotno bila storjena na podlagi določenih informacij o tem podjetju. Kaj so dali na trg, s kom so se spečali, kakšna je njihova vizija, ali so konkurenčni z novo storitvijo,... Ali ni bistvo delnic ovrednotenje vrednosti podjetja, s strani interesa vlagateljev, ki v podjetju vidijo prihodnost in ga z nakupom deleža podprejo in hkrati tudi zaslužijo in obratno?
Ali je zdajšnja poanta trgovanja z delnicami samo zaradi trgovanja z delnicami - zaluškarstva? Ali trgovanje s takimi hitrostmi sploh še ima kaj veze s samim podjetjem, ki se je dalo ovrednotiti.
Borzni trg delnic sam, neodvisen od vsega, postavlja vrednost podjetju?!??
S tega vidika je borzni trg delnic postal popolnoma samosvoj trg in ne bazira na nobenih realnih podatkih iz ''realnega'' sveta. Potemtakem je to navadno mešanje zraka?!?!! Manipuliranje z navidezno vrednostjo navideznih papirjev, ki navidez še imajo kaj opravka z vidnim pešanjem gospodarstva sveta.
PS: Zakaj ti mešetarji ne ustvarijo lastnega trga popolnoma neodvisnega od realnega sveta in trgujejo v njem kolikor hočejo. Aja saj res.. premalo žrtev bi bilo, pa še te bi bile lahko samo oni sami...
če zamišiš na en uč in pogledaš čez prste ima skoraj prav. več kot imaš denarja, lažje vplivaš na tečajnico, torej si lažje kopičiš še več denarja, ki lahko pride samo od tistih, ki nimajo veliko (torej na dnu piramide).
Jp, se strinjam. Zelo lepo povedano. Preveč je tudi fiktivnih oz. napihnjenih vrednosti, s katerimi se veselo trguje in na podlagi katerih se ustvarja dodaten zalužek.
IMO tam veliko denarja zraste iz nič. Kolk je pa valuta vredna, če je je čedalje več, zadaj pa nima enega primernega "kritja"?
Če pustim smiselnost borze ob strani zaenkrat, bom pa rekel to, da visokofrkvenčno trgovanjne bi jaz skenslal tako, da bi uvedel intervalno borzo, delnice zamenjajo lastnika samo vsake recimo pol sekunde, oziroma nek drug smiselen interval, pač da izničiš prednost tistega, ki ima manjšo odzivnost, morda bi bli zanimivi tudi kaki daljši intervali. Ampak za začetek vsaj tako dolg interval, da so vsi izenačeni kar se tehnike tiče.
> "Borze so le še en bl sofisticiran model piramidalne sheme. "
A to ti je kak pameten stric povedal, al zakaj strešaš take bebarije?
če zamišiš na en uč in pogledaš čez prste ima skoraj prav. več kot imaš denarja, lažje vplivaš na tečajnico, torej si lažje kopičiš še več denarja, ki lahko pride samo od tistih, ki nimajo veliko (torej na dnu piramide).
Mogoče, če čisto zamižiš na eno oko, pa precej še na drugega, poleg tega se pa pred tem dvakrat s ceglom po glavi... Pol je taka primerjava remotely možna. Ampak samo po obliki, stežka pa po vsebini. Avtor izjave je stvar primerjal s Catch the Cash in podobnimi Ponzi shemami. Z raznimi Gem Collection variantami. Kar je pa vsebinsko absolutno narobe. Klobasanje iz nepoznavanja.
> "Borze so le še en bl sofisticiran model piramidalne sheme. "
A to ti je kak pameten stric povedal, al zakaj strešaš take bebarije?
če zamišiš na en uč in pogledaš čez prste ima skoraj prav. več kot imaš denarja, lažje vplivaš na tečajnico, torej si lažje kopičiš še več denarja, ki lahko pride samo od tistih, ki nimajo veliko (torej na dnu piramide).
Mogoče, če čisto zamižiš na eno oko, pa precej še na drugega, poleg tega se pa pred tem dvakrat s ceglom po glavi... Pol je taka primerjava remotely možna. Ampak samo po obliki, stežka pa po vsebini. Avtor izjave je stvar primerjal s Catch the Cash in podobnimi Ponzi shemami. Z raznimi Gem Collection variantami. Kar je pa vsebinsko absolutno narobe. Klobasanje iz nepoznavanja.
Predvsem sem mislu v segmentu umetnega napihovanja cen delnic. kao jaz teb prodam,ti unemu,uni četrtemi itn ..... da bomo vsi zaslužil.V določenem trenutku(balon tik pred pokom) nekdo najebe :)
Da ima bedna LJSE avkcijsko trgovanje, dinamično zaustavitev pri -+3 %, dnevno zaustavitev pri +-10 % in je še do pred kratkega objavljala enotni (prek dneva izpovprečeni) tečaj in ne zaključnega. Pa še je cvetk.
Tule beremo state-of-the-art, doma smo pa 100 let za leseno žlico.
Aja, pa prometa imamo tolk, da lahko čisto vse delnice razen Krke prestavljaš gor in dol po mil volji z desetimi jurji na dan.
Jst tud en razumem fanatozma free marketarjev. "Dejmo vse odbrine na tem planetu nardit privat in z njmi trgovat, vse storitve, vse vse vse." A je ze kdo od vas igral monopoly? Sej je res da se konca mickeno prej kot tale free market ampak rezultat je (in mora biti) vsakic isti. Monopol kjer je _vse_ v lasti enega. Kaj je pa pol za narest?
Al se tle spet kdo zanasa na neko misteriozno silo ki "drzi free market v optimalnem ravnotezju", zaradi cesar je vsako vmesavanje salbo (carobnih sil noce noben zmotiti, knede?).
There is no free market. Ce me spomin ne vara je nekdo dobil nobelovo za to objavo.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Monopoly vsi igralci igrajo s fiksno vsoto denarja, zato eden nujno prej slej pobere vse. V real lifu pa vsi "igralci" mesečno dobivajo nove zneske, in tako lahko celo življenje izgubljajo, brez da bi bankrotirali, nekateri pa seveda celo življenje dobivajo, ker znajo dobro igrati. Pravila pa so dejansko ista, v igri monopoli, kot v življenju. Več ko imaš več boš imel. Zato je bistvo, da si v življenju nagrabiš tisti prvi milijonček in potem lahko samo še ležiš pa se ti bo premoženje samo od sebe večalo. Če pa sproti zapravljaš kar zaslužiš, da kreditov sploh ne omenjamo, pa boš večni revež. Pač ne znaš igrati najbolj osnovne igre v življenju.
V RL so določeni viri "naravno monopolni". Pa kaj zdej bo vsak elektro distributer vlekel svoje žice, da bo tako imel manjše izgube oz povečal dobiček? V teoriji je vse lepo in prav, realno pa se ne izide. Če vsi uporabljata isto žico pa konkurirajo minimalno. Sicer pa pustimo razne kartelne dogovore, te so step svoja stran zgobe.
Borze so dejansko postale čisto enaka stvar kot stave. Z delnicami se vse manj trguje kot z dolgoročnimi naložbami kjer lastnika dejansko zanima koliko in kdaj bo podetje (katerega solastnik je skozi kupljene delnice) imelo dobička,... Dejansko se pogovarjamo o trgovanju z diferenciali oz. odvodi, kjer pa zadeve seveda vedno grejo do dt=0. Seveda govoriti o neki "realni" vrednosti podetja skozi delnice pri takem trgovanju je skoraj nemogoče. Bi bilo pa zanimivo narediti preiskus ki bi dal odgovor na vprašanje: s koliko denarja in izkoriščanjem takega delovanja borze lahko sesujem celotno borzno trgovanje oz. kar ekonomijo? BTW podobno se da delati tudi pri stavah in služiti na majhnih nihanjih. Pogoj je seveda hiter odzivni čas.
To avtomatsko trgovanje vendarle ne funkcionira povsem avtonomno. Vmes je cel kup pravil, ki se jih ročno tweaka glede na situacijo. Je pa vedno tako, da nakdo pridobi, drugi pa izgubi. Pa naj bo to kišta v neki kleti 100m od borze ali stara mama, ki prek neta naklika svoj 'plan' trgovanja s petimi delnicami googla in apple-a. Niso kar vsi zmagovalci.
Vendar se da s tako hitrim trgovanjem tudi verjetno bolj manipulirati vrednost delnice na dovolj kratek rok. Na dovolj kratek rok da potegnemo ven dovolj dobička. Npr. da z dovolj visoko (kritično) maso prodaje vsilimo padanje delnice in nato izvedemo večji nakup le te. To skušamo seveda pretvoriti v fluktuacijo kjer vstopamo na predvidenih (vsiljenih) minimumih in iztopamo na maksimumih. Se da pa tako stvar seveda dovolj hitro detektirati kot seveda tudi post-festum sanirati.
Hočem povedati, da so tudi avtomatski trgovci lahko na obeh straneh -> torej dobijo ali izgubijo. Ravno zato je pomembno, da 1) se zna hitro odločati (v mikrosekundah) in 2) da je fizično blizu borze. Ko sem poslušal eno določeno predavanje na temo avtomatskega trgovanja je možakar povedal, če na kratko povzamem, da je ta svet razmeroma krut. Če nisi dovolj hiter, te prehiti nekdo drug ... tekmovanje med avtomatskimi trgovci je izjemno. In jasno, velike banke si lahko privoščijo najboljše analitike, programerje, prostore, mašine.
