S formulo N(NO2)3 je trinitramid največji dušikov oksid. Kvantnokemijski računi, ki so jih raziskovalci pred sintezo ponovili, kažejo, da je trinitramid kinetično stabilen. Zato so razmišljali, na katere produkte trinitramid razpada in ali bi lahko reakcijo obrnili, tako da bi izvedli sintezo. Izbrali so nitriranje amonijevega in kalijevega dinitramida (KN(NO2)2 in NH4N(NO2)2) z NO2BF4. Z infrardečo spektroskopijo in jedrsko magnetno resonanco so pokazali, da je dejansko nastal trinitramid.
Odkritje nove spojine, ki sestoji zgolj iz dušika in kisika, ni majhna stvar. Doslej smo poznali le osem tovrstnih spojin, pri čemer je bila večina teh enostavnih dušikovih oksidov odkritih že pred 200 leti. Nova spojina ima potencial kot raketno gorivo, ki bi lahko bilo od 20 do 30 odstotkov učinkovitejše in okolju prijaznejše od trenutno uporabljanih. To ni malo, saj povečanje učinkovitosti goriva za deset odstotkov čez palec pomeni podvojitev tovora, ki ga raketa lahko nosi.
Kul, to posledično pomeni manjše rakete z istim dometom oz enako velike s skoraj podvojenim dometom oz vsaj 2x večjim payloadom goriva kot sicer, tud če to ne pomeni 2x večjega dometa. Mars, here we come (japajade) :D
Kam še dolgo ne bomo prišli. Revolucije se dogajajo le v idejah, v praksi se dogaja le evolucija. Marsikaj, kar se trenutno ne splača peljat gor, se bi s tem začelo splačat.
So letos na črnem trgu že petarde z to snovjo? Hočem petardo z trinitramidom!
99.991% of over-25 population has tried kissing.
If you're one of the 0.009% who hasn't, copy & paste this in your Signature.
Intel i3-12100f gtx 1080 Pismo smo stari v bozjo mater. Recesija generacija
Razmišljam enako, kot Thomas pred mano. Glede na to, kako enostavna je pravzaprav molekula, čudno, da so jo šele sedaj sintetizirali. Se že veselim dneva, ko bomo preračunali vse mogoče stabilne oblike kemijskih formul, ki bi bile uporabne in katerih sinteza bi bila kot se le da enostavna. Sem prepričan, da bi kar konkreten del takih bil še kako uporaben.
Kaj češ hodit do zvezd, mene zanima? Pošlješ tja (nano)sonde, ki stransformirajo zvezdo v useware, s planeti vred, potem greš pa tja kot upload, če že moraš, na radijskih valovih ali zakodiran v laserski pulz.
Kaj češ hodit do zvezd, mene zanima? Pošlješ tja (nano)sonde, ki stransformirajo zvezdo v useware, s planeti vred, potem greš pa tja kot upload, če že moraš, na radijskih valovih ali zakodiran v laserski pulz.
No Buck Rogers!
S kemičnim pogonom prideš nekje do .01 svetlobne hitrosti, ko njegova učinkovitost limitira proti 1 in masa goriva limitira proti masi zemlje. Približno osemkrat manj, če bi se rad na cilju ustavil in ga ne preletel z relativistično hitrostjo.
Sonde so optimalne po velikosti in ne tovorijo s sabo veliko balasta, kakor bi ga morala človeška kolonija, recimo. Veliki pospeški jim niso problem, ne tukaj in ne na cilju.
Se pa strinjam, da tole za raketno gorivo ni ravno nekaj. Je pa velik dosežek v sintetski kemiji, očitno. Zato se veselim naslednjih korakov v tej smeri, čeprav za rakete mi visi.
Ni oksidiran do konca. Energija, ki se sprosti ob osvoboditvi centralnega dušika je očitno ogromna.
Ni dušik tule, ki je pomemben. Pomemben je kisik. in tale molekula ima ogromno kisika.
Fora tehle zadev za goriva in eksploziva je ta, kako dobaviti entalpijo iz kisika v dokaj stabilni obliki. Pri tem je entalpija dušika zanemarljiva, če ne že kar škodljiva (dušik poje del energije). Ne vem pa na pamet, kako je s tem dušikom. bi moral pogledat v tabele, ampak v vsakem primeru je ta efekt zanemarljiv.
Ja, je oksidant, je. Tkole precej kisika spraviš na majhen prostor, dušik je pa režija, potrebna zato. Brez dušika bi težko takole potlačil kisik. Samo to je fora.
Ja, gorivo seveda še rabiš.... Oksidant sam zase ne da nič energije. Tale molekula sama zase je vredna pol kur**.
Je pa fora tehle stvarc, kako v čim manjšem prostoru pripeljati čim več stabilnega kisika. Problem določenih nitratov in nitritov (NH4NO3 recimo, ki je nabit s kisikom in je BTW eksploziv že sam zase) je v tem, da so zelo hidroskopični. Nase vežejo vlago in razpadejo. To pa pri zemeljskih razmerah ni ravno dobra lastnost.
In zakaj je pri raketah recimo tale zadeva boljša od LOX ?
Ne najdem nikjer fizikalnih lastnosti spojine, a zdi se, da bi bila še nabolj uporabna v trdni obliki za SRB-je in ostale zadeve, ki morajo biti sposobne delati po dolgih neaktivnih obdobjih, brez prečrpavanja goriva itd...
Pri raketi je važna samo raketna formula. Da čimveč goriva izteče pri čimvečji hitrosti. To se pa zgodi na dva načina. Čim višja temperatura izhodnih plinov in čimmanjša atomska masa odletelih.
Po mojem tule stopi v akcijo sama oblika molekule. Dušiki so samo pladenj, s katerega je serviran kisik, ki ob reakciji oksidacije goriva odda hkrati ogromno količino energije. Dvojna vez med dušikom in kisikom ima uskladiščene ogromno energije in ta se vsa lepo praktično v momentu sprošča. Pri tejle molekuli je zraven dveh še ena taka kisikova zaloga energije in molekula namesto dveh atomov kisika odda tri, pri reakciji pa se sprosti ustrezno večja količina energije.
Mislim da entalpija navadneka kisika nima šans, bi pa moral it spet kaj prebrat, da bi to potrdil.
in molekula namesto dveh atomov kisika odda tri, pri reakciji pa se sprosti ustrezno večja količina energije.
Da sam sebe popravim, namesto dveh parov kisika (NO2), so sedaj tu trije. Se pravi 6 kisikovih atomov.
Najbolš bi blo imet en program, da bi računal tele zadeve. Kar seveda ni mačji kašelj. Lahko bi tud imel lookup tabelo z vsem izračunanim.
Večji problem kot takšen program je financiranje in potrebna računska moč. V Sloveniji to zagotovo ne bi šlo skozi, ker je treba redno producirati članke, sicer ARRS ne da sredstev, industrijo pa tudi težko prepričaš, da ti da sredstva "na lepe oči".
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.
Anomalija vode je ključna za življenje? Kaki link (da ne bomo off topic)?
Saj mislim, da je kar samo od sebe logično: Če led ne bi plaval, bi se počasi nabiral na oceanskem dnu, dokler ne bi dobili ene velike ledene plundre, ki se ne bi mogla stopiti. Na ocenanskem dnu se tudi ne bi mogel topiti, pač hladna tekočina po defaultu tone na dno, torej je topla ne bi mogla segrevati. No, v tej veliki plundri pa nekega resnega življenja ne bi bilo.
Absolutno, da je logično, da brez anomalije vode bi nam predla trda ... trda predla. Zanimivo je, kako ima vodna molekula fine tuned atome, da pride do za nas še ene krucialne lastnosti, zaradi katere smo živi. Rajš bi rekel smo ŽE živi, relativno zgodaj, ker kaj je 10+ milijard let. Za kaj takegale ne veliko.
Je pa res, da je tale fina nastavitev, universewide.
LOX (liquid oxygene=utekočinjen kisik) je že res boljše, ampak skladiščenje tega je pa velikanski problem, tudi pridobivanje ni ravno zastonj. Da ne govorimo, da večina raket je tako ali tako na trdo gorivo, kjer utekočinjeni kisik ni ravno dobra izbira zaradi kompleksne izgradnje.
Tekoči kisik še nisem vidu v trdnem stanju - konc koncev tekoči pomen da ni trdni. Rekete na trdo gorivo nimajo tekočega kisika ampak neko trdno spojino v kateri je kisik, vsaj men se tk zdi.
Zaradi tega so Rusi prej stvari v vesolje spravil ker so uporablal rekete na trda goriva, medtem ko američani so neki čaral s tekočimi gorivi in so jim ventili nagajal. Ko je jeklenka polna je not kisik pod večim pritiskom, kot pa ko gre proti koncu. Zaradi tega maš ventil, ki uravnana pretok, da iz jeklenke ukaja vedno ista količina kisika. Premal kisika neprideš v orbito preveč kisika vse raznese oziroma neki v tem smislu.
a kdo iz slike vidi koliko je ΔH?? nekje +30kJ/mol bi znalo pomenit par % zraven pri energiji. drugače pa malce predraga sinteza za komercialno uporabo. bo kr n2o4 dober še naprej...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
@DJ & Koninator: kakšne pa vidva klobasata LOL Pridobivanje LOXa seveda ni zastonj, je pa precej cenejše in manj nevarno od pridobivanja npr n2o4. Isto velja za skladiščenje. Rusje niso uporabljali raket na trdna goriva, to da so bili prej v vesolju je bolj splet sreče in političnih igric. Tekoči kisik je v rezervoarjih pod relativno majhnim pritiskom, požene ga šele turbočrpalka.
no, če smo natančni, tekoč kisik & vodik sta pod nizkim tlakom, ko sta tekoča. vendar pa se skos uparjata, zato je nujno prečrpavanje tik pred istrelitvijo, + tega da rabiš ventil, ki bo spuščal ven uparjen plin + izolacijo. turbočrpalke za dobavo plinov v kurišče pri ariani 5 pa imajo moč parih TGV-jev... pri trdnem gorivu pa to vse čudežno odpade
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
