Slo-Tech - Človeška DNK sestoji iz približno treh milijard baznih parov, kar bi v računalniški kodi zasedlo približno 700 MB, upoštevaje, da lahko vsak bazni par predstavimo z dvema bitoma (ker imamo le štiri možnosti: deoksiadenozin, deoksicitidin, deoksigvanozin, timidin). Čeprav je več kot 97 odstotkov DNK neuporabne, v preostanku še vedno najdemo zapisanih okrog 25 tisoč genov. Zdi se kar precej za en CD, kamor bi nas lahko uploadali.
Načeloma velja grob približek, da imajo višje razviti organizmi večji genom (bakterija Escherichia coli ima le štiri milijone baznih parov dolgo DNK), a to ni vedno res. Tako ljudje nimamo največjega genoma, ampak ima mnogo rastlin precej obširnejši dedni material. Znanstveniki Jaume Pellicer, Michael F. Kay in Ilia J. Leitch so v reviji Botanical Journal of the Linnean Society objavili članek z naslovom The largest eukaryotic genome of them all?, v katerem ugotavljajo, da ima redka japonska enokaličnica Paris japonica najdaljši znani genom. S pretočno citometrijo so ugotovili, da meri 149 milijard baznih parov, kar je 15 odstotkov več od dosedanjega rekorderja ribe pljučarice Protopterus aethiopicus.
Velik genom ni nujno evolucijska prednost. Raziskovalci namreč ugotavljajo, da rastline z ekstremno dolgimi genomi slabše tolerirajo onesnaževanje, klimatske spremembe in počasneje rastejo, ker replikativni ciklus DNK traja dlje.
na uč bi rekel da je dolga dnk prej hiba kot prednost... (slabša reprodukcija, večja možnost napak)
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Velik, ogromen del nekodirajoče DNK je prednost, ker je mala verjetnost, da bo mutacija prizadela ravno ključni del molekule. Prevelika DNK je pa mogoče hiba.
Velik, ogromen del nekodirajoče DNK je prednost, ker je mala verjetnost, da bo mutacija prizadela ravno ključni del molekule. Prevelika DNK je pa mogoče hiba.
To je zgodba za stare mame. Stevilo mutacij je popolnoma kontrolirano. Se vec - sam trdim, da bi bilo cisto mogoce zgraditi popoln reproducijski in popravljalni aparat. Popoln v smislu, da med replikacijo DNA ne bi povzrocal mutacij, in mutacije, ki nastanejo zaradi okolja sproti odpravljal. Samo tak organizm ne bi bil kompetenten tistim, ki mutirajo.
Sploh pa to lahko dejansko opazimo. Vecji genomi imajo dosti boljse DNA polimeraze, manjsi pa take, ki noro mutirajo. Glejte samo HIV; na dan se v povprecju na populacijo virusov v telesu okuzenga pojavijo tri mutacije na vsak nukleotid. Tudi ce to normaliziras na stevilo podvojitev, je stevilka se vedno fascinantna.
To je zgodba za stare mame. Stevilo mutacij je popolnoma kontrolirano. Se vec - sam trdim, da bi bilo cisto mogoce zgraditi popoln reproducijski in popravljalni aparat. Popoln v smislu, da med replikacijo DNA ne bi povzrocal mutacij, in mutacije, ki nastanejo zaradi okolja sproti odpravljal. Samo tak organizm ne bi bil kompetenten tistim, ki mutirajo.
Reprodukcijski sistem, ki ne omogoča mutacij, ni "popoln", ampak obsojen na propad.
Velik, ogromen del nekodirajoče DNK je prednost, ker je mala verjetnost, da bo mutacija prizadela ravno ključni del molekule. Prevelika DNK je pa mogoče hiba.
To je zgodba za stare mame. Stevilo mutacij je popolnoma kontrolirano. Se vec - sam trdim, da bi bilo cisto mogoce zgraditi popoln reproducijski in popravljalni aparat. Popoln v smislu, da med replikacijo DNA ne bi povzrocal mutacij, in mutacije, ki nastanejo zaradi okolja sproti odpravljal. Samo tak organizm ne bi bil kompetenten tistim, ki mutirajo.
Sploh pa to lahko dejansko opazimo. Vecji genomi imajo dosti boljse DNA polimeraze, manjsi pa take, ki noro mutirajo. Glejte samo HIV; na dan se v povprecju na populacijo virusov v telesu okuzenga pojavijo tri mutacije na vsak nukleotid. Tudi ce to normaliziras na stevilo podvojitev, je stevilka se vedno fascinantna.
Saj lahko stvar pogledamo od spodaj in dobimo točno to. Namreč, da je število mutacij v molekuli bolj ali manj stalno in da relativno frekvenco škodljivosti uravnavamo z velikostjo 'bufferja' (junk DNA). In res, nižji organizmi imajo tudi bistveno ali manj ali nič intronov.
Tako da praviva isto stvar, samo vsak s svoje strani. :)
Načeloma velja grob približek, da imajo višje razviti organizmi večji genom (bakterija Escherichia coli ima le štiri milijone baznih parov dolgo DNK), a to ni vedno res. Tako ljudje nimamo največjega genoma, ampak ima mnogo rastlin precej obširnejši dedni material.
Oh, the human arrogance
Mavrik ta forum uporablja za daljsanje e-penisa. Ker si ne upa iz hise.
Glede Junk DNA. Vsake toliko časa se pojavljajo novice o kakšnem odkritju, da so "spet" našli nek del DNA, ki kontrolira neko stvar, prej so pa mislili, da je Junk.
Kakšno je stanje/splošno prepričanje glede JUnk DNA?
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
