» »

Igričarji sanjajo bolje

Igričarji sanjajo bolje

Bodo resni igralci GTA težave povzročali tudi v sanjah?

vir: engadget
engadget - Glede na raziskavo z univerze Grant MacEwan v kanadski Alberti je vsakodnevno resno igranje računalniških (ali konzolskih) iger dobrodošlo početje, če ste sanjaške narave. Igričarji namreč pogosteje doživljajo lucidne sanje, v katerih se zavedajo, da sanjajo in pravzaprav nadzirajo potek sanj. Do tega zaključka je prišla Jayne Gackenbach, ki je že prej raziskovala lucidne sanje in ugotovila, da so takšni sanjači bolj odporni proti slabostim, povezanim z gibanjem, imajo boljšo prostorsko zaznavo ter so sposobni višjih stopenj koncentracije. Prav te lastnosti veljajo tudi za igričarje, iz česar je Gackenbachova sklepala, da so igričarji lucidni sanjači. Izkazalo se je, da je imela prav in še več. V drugi raziskavi se je izkazalo, da prav igričarji najpogosteje iz prve osebe v sanjah preklopijo v tretjo osebo. Rezultati raziskave bi bili lahko uporabni v boji proti nočnim moram, ki se pogosto končajo, ko sanjač prevzame nadzor nad sanjami. Izsledki bi bili lahko v pomoč tudi žrtvam post-travmatske stresne motnje.

47 komentarjev

MajorM ::

Zanimivo.
Zato ne sanjam več lucidno... Nujno moram začeti nazaj več časa posvetiti igranju iger. To je kr zanimiva zadeva ko se ti to zgodi. :)

subby ::

Kar naenkrat postaneš GM in počneš kar hočeš. :P

LordPero ::

Hehe, to pa itaq, sam to bolj velja za hardcore gamerje (cesarkoli ze), ne pa za tiste, k se novejse igre igrajo na easy ...

In pa ja, cim visja lucidnost u sanjah je ne sam ql, ampak u zagatah (tistih real-life, ko ti zmanjkuje casa za kaj kreativnega npr.) tudi dost uporabna ;).

... problem je, ko zacne zmanjkovati lucidnosti cez dan, ker u danasnjih casih je premalo casa za sanjat (sleep deprivation rlz :/).
LordPero

Stra ::

Naj kdo opiše kakšno nočno (lucidno) dogodivščino iz prve roke. Vsaj moment, ko je postal luciden, ali ko se je v sanjah zavedel ali pa direkten prehod iz budnosti v sanje.

zee ::

To je trenutek, ko zacnes sebe videti kot igralca v nekem filmu ali pa se preprosto "spomnis" (vsaj pri meni je tako), da si ti gospodar svojih sanj. 8-)

Zadeva je IMHO boljsa od vsake droge + stranskih ucinkov ni.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.

Plamenjak ::

Stra je izjavil:

Naj kdo opiše kakšno nočno (lucidno) dogodivščino iz prve roke. Vsaj moment, ko je postal luciden, ali ko se je v sanjah zavedel ali pa direkten prehod iz budnosti v sanje.

Z lucidnimi sanjami imam kar nekaj osebnih izkušenj. Prvikrat so se zgodile spontano (brez zavestne motivacije in želje). Izgledalo je pa tako: Imaš neke sanje (tiste konkretno so bile moraste) in potem se kar naenkrat znotraj sanj prebudi zavest. Je tako kot da bi se zbudil v sanjah in se naenkrat popolnoma zavedal vsega. Kar je pravzaprav neverjetno, nekako tako, kot da bi iz živali postal filozof. Najprej tista tipično sanjska zavest, ko pasivno spremljaš dogajanje, potem pa moment čudenja in veselja, da boš lahko počel kar boš hotel - kar žal ni čisto tako, ker ima sanjski svet še vedno lastno dinamiko. Lucidnost tako lahko postane tudi pekel, ker ne veš ali te nek človek (npr. v morastih sanjah) želi v resnici poškodovati ali pa so le sanje. Je pa v lucidnih sanjah proces spominjanja in intelektualnih sposobnosti zmanjšan. Toliko o tem. Ker sem že večkrat ugotovil, da o tovrstnih sanjah modrujejo ljudje, ki jih niso doživeli oz. so jih doživeli le malo.

Stra ::

Plamenjak je izjavil:

Ker sem že večkrat ugotovil, da o tovrstnih sanjah modrujejo ljudje, ki jih niso doživeli oz. so jih doživeli le malo.

Thanks. To, ja, vse prevečkrat so samo citati z online virov kaj naj bi tovrstne sanje bile, brez osebnega izkustva. Le-to je pa v tem slučaju edino kar šteje, prav imaš.


Plamenjak je izjavil:

Lucidnost tako lahko postane tudi pekel, ker ne veš ali te nek človek (npr. v morastih sanjah) želi v resnici poškodovati ali pa so le sanje.

Mi lahko ta primer malo bolj opredeliš? Namreč, če si (zares) luciden, potem veš/se zavedaš, da je vse okoli tebe samo proizvod tvojega uma. Če se v tem primeru bojiš osebe iz sanj, potemtakem nisi (dovolj) luciden. Drži?

Golnar ::

se strinjam z zadnjo trditvijo in člankom. odkar ne igram več tok iger res nimam več lucidnih sanj.

mene osebno v lucidnih sanjah ni bilo nikoli strah, ali da bi se bal. nasprotno, ker sem jih skoraj popolnoma kontroliral, sem se vedno mel fajn :) vendar kontrola je omejena, osebno sem imel problem z kontrolo prostora in časa. lahko sem nek dogodek začel, oz se postavil v določen prostor, težavo pa sem imel z daljšim kontroliranim obstojem v prostoru po lastni želji, ter časovni potek dogodkov ni bil popolnoma pod kontrolo. pa tudi ponavadi sem se potem ko sem se začel zavedati dokaj hitro zbudil, recimo po občutku časa iz RL sem lucidno sanjal v povprečju od 5 do max 10min.

vorantz ::

Enkrat je bilo zanimivo s temi sanjami. Sem bil pred šolo (v sanjah :P) in iz nekega razloga se je začel folk med sabo streljat s crossbowi (možno da sem takrat špilal nek rpg :>). Je blo zanimivo bit direkt v takem fajtu :D
Kar je blo čudno...ko me je ena puščica zadela me je zabolelo kot da bi res fasal puščico v nogo ;((

Plamenjak ::

Stra je izjavil:

Mi lahko ta primer malo bolj opredeliš? Namreč, če si (zares) luciden, potem veš/se zavedaš, da je vse okoli tebe samo proizvod tvojega uma. Če se v tem primeru bojiš osebe iz sanj, potemtakem nisi (dovolj) luciden. Drži?

V trenutku, ko boš bral tole sporočilo, se vprašaj ali sanjaš ali pa si buden?:) Namreč lucidnost, ki sem jo sam doživljal, je bila tako realna, da na "prvi pogled" ni bilo mogoče uganiti ali gre za sanje ali ne. Je bilo pa več indicev, npr. počasnejše in bolj luknjasto spominjanje (npr. če skušaš obnoviti v mislih kaj si počel včeraj, je bilo to v sanjah dosti težje kot v resničnosti), ponavadi je bila noč, luči se niso nikdar prižgale. In tudi ko enkrat ugotoviš, da si v sanjah, te lahko kakšna oseba (ali pošast, v skrajni instanci) vseeno prestraši, ker je doživljanje zelo ostro in "realno". Seveda so enako kvalitetna tudi prijetnejša početja;)
Glede prehoda iz budnosti v lucidne sanje in obratno, je bilo pri meni tako. Ko sem zaspal, sem ponavadi sanjal "navadne sanje" in se šele v njih prebudil. Zanimivo je tudi to, da ko si v lucidnih sanjah prijetno vznemirjen, padeš v en takšen vrtinčast občutek, ki te skuša iztrgati iz sanj v budnost. Skratka, če se preveč vznemiriš, se lahko hitro prebudiš, zato moraš ohranjati mirno kri. Pri prebujanju je vrag tudi v tem, da obstaja cel kup pol zavestnih stanj, npr. zavest se prebudi, telo pa še vedno spi in je paralizirano, ali pa se prebudiš, pa v resnici nisi buden, ampak sanjaš kopijo realnosti in se potem zaporedoma prebudiš npr. desetkrat v iste sanje. Skratka, teh alternacij je cel kup. Kljub vsem "stranskim učinkom" so lucidne sanje ena izmed najbolj zanimivih "normalnih" psiholoških izkušenj in če si radoveden, lahko poizkušaš načrtno vzpostavljati pogoje za dosego tega stanja. O tem imaš na netu dosti napotkov (pisanje sanjskega dnevnika je pomembno, ker na ta način okrepiš zavedanje o navadnih sanjah, kar je eden osnovnih pogojev).

Golnar je izjavil:

mene osebno v lucidnih sanjah ni bilo nikoli strah, ali da bi se bal. nasprotno, ker sem jih skoraj popolnoma kontroliral, sem se vedno mel fajn :) vendar kontrola je omejena, osebno sem imel problem z kontrolo prostora in časa. lahko sem nek dogodek začel, oz se postavil v določen prostor, težavo pa sem imel z daljšim kontroliranim obstojem v prostoru po lastni želji, ter časovni potek dogodkov ni bil popolnoma pod kontrolo. pa tudi ponavadi sem se potem ko sem se začel zavedati dokaj hitro zbudil, recimo po občutku časa iz RL sem lucidno sanjal v povprečju od 5 do max 10min.

Jaz sem žal lahko vedno kontroliral le sebe, okoliščine pa bolj malo. Npr. če sem si zamišljal, naj se nekaj "materializira", se to ni zgodilo. Scenerija in dinamika sanj je imela svojo voljo, jaz pa svojo, tako kot v realnosti. Zato pravim, da je bilo bolj zoprno, ker pač nisem mogel vsega spreminjati. Ampak telesne zmožnosti so pa zelo potencirane, hehe, sploh levitacija (v sanjah, ne v resničnosti:)
S časom se strinjam, dejansko ene 5 do 10 minut po občutku, ampak če sem ohranjal hladno kri, sem lahko čas podaljašal.

Zgodovina sprememb…

ViperR ::

heh zanimivo. Js sm pa mislu, da slabo spim, ker se vseh sanj spomnim. Pa ni čist tako, da delaš kar hočeš mora bit v povezavi iz RL-ja, vsaj po mojh izkušnjah.

Relanium ::

Grem kr prižgat Xbox :)

LordPero ::

zee je izjavil:

To je trenutek, ko zacnes sebe videti kot igralca v nekem filmu ali pa se preprosto "spomnis" (vsaj pri meni je tako), da si ti gospodar svojih sanj. 8-)

Zadeva je IMHO boljsa od vsake droge + stranskih ucinkov ni.

True, true.

Sicer pa taprava lucidnost v sanjah & ne samo neki zametki (potem lahko že štejete, da ste lucidni v sanjah, že če se jih spomnite) pomeni, da si več al majn vsemogočen, dobesedno, torej ni nobenih slabih strani ali česa takega.
Kvečjemu prej ali slej trčiš u omejitve svojih možganov in moraš delat kake kompleksnejše stvari (pa naj bo to simpl geometrija ali dejanski problemi za rešit, od filozofije naprej vse gre) bolj abstraktno oz. z uporabo abstraktnih usadkov. Npr. sem si poskušal u simpl samo predstavljati čim večje število enakih sfer, s tem, da sem seveda imel vedno vse hkrati v mislih, ali pa, ko sem hotel narediti easy gozd različnih dreves, torej vsako posebi svoje oblike.

Spet trejte pa je, če se ti gre za neko doživetje (iz kakeršnega koli razloga že), npr. kar je vorantz reku glede puščiče, če pač hočeš se igrat, OK, te en zadene v nogo s puščico, ti pa mu nazaj rukneš BGF :D. K si ga potegnu s tamajhnega žepa kaubojk. Simpl. Ampak kot rečeno, problem so omejitve možganov (IN znanja, npr. če te bi zanimalo, kaj ti je puščica nardila v nogi, morš vedet kaj kje je -suxa, da se pol rešuješ iz takih stvari, tako da spreminjaš/privzemaš stuff), ko skala pride ogromna, torej, ko prerasteš velikost tiste šole.

Pa nekdo je spraševal od začetka oz. kdaj se zaveš: kakor hočeš, možgani so tvoji, naredi si id za tvoj bitch (čeprav je jasno, da je tisti v kletki zmerej true master). Načeloma imaš lahko dokaj easy prehod med nespanjem in spanjem, samo možganov ne ravno "ugasnt" :).

Itaq za vsakdan in samopoznavanje je ql se samo lepo vlešt u naslonjač (govorim seveda o naši zavesti), ki ga še trenutek prej tam ni bilo, in gledat kaj se dogaja, če se trudiš ne spreminjat nič (ne rata zmer, odvisno pač od zadnjih dogodkov, kaj se ti premleva v glavi (tisti, normalen del obratovanja možganov, razumevanja vsakdana, učenja, spominjanja, delanja spomina in osveževanje spomina) etc.), ko zanimivost pade, pač flipneš kanal.

In ne, po defoltu sanje nimajo svoje dinamike oz. ravno toliko jih lahko tam nadzoruješ, kakor v vsakdanu (nekateri pač tudi u budnem stanju včasih popizdijo, jaz pač ne). Nekaj šuma mogoče je, ampak to je narava obratovanja možganov, tako delujejo, tako ti deluje spomin, tako ti deluje razumevnaje. Načeloma je dobro raziskovanje, če si te avtomatizirane zadeve prvo razložiš, jih opazuješ in potem sam aktivno provaš narest -govorim tudi o stvareh med budnostjo, npr. fokusiranje leč v očeh ali pa, da ti možgani ne izrežejo zamegljenih slik iz feeda iz oči (npr. ko premikaš oči/glavo, ko pomežikneš) etc. S tem imaš večji del pod kontrolo.

Glede ralnosti vsega pa, se gre bolj za to, koliko boš sam sebe imel za norca v namen uživljanja (recimo kot film/igro -s tem, da si skript majster/programer u editor načinu z jajci velikimi kot sonce) v neko dinamiko dogodkov. Torej govorimo o nekih doživetjih/zgodbicah, nič znanstvega, nič eksperimentov etc.
LordPero

T-h-o-r ::

ne igram tako malo špilov

pa še nisem kdaj lucidno sanjal, ali pa se ne spomnim:|
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?

GizmoX ::

Ne vem, če bi lahko rekli temu "sanjajo bolje". Se pa strinjam, da je zelo zanimiva izkušnja.

Igričarji namreč pogosteje doživljajo lucidne sanje, v katerih se zavedajo, da sanjajo in pravzaprav nadzirajo potek sanj.
Mogoče je to nekako povezano s tem, da že v igrah "trenirajo možgane", da kar vidijo, sploh ni resničnost.

Kar je pravzaprav neverjetno, nekako tako, kot da bi iz živali postal filozof.
Če že govorimo o živalih in lucidnem sanjanju: zelo zanimiva izkušnja je šele, ko si v sanjah žival ( v mojem primeru sem bil neka velika mačka, mogoče ris ) in vmes začneš lucidno sanjati :D

Kakšna je pa kaj razlaga za ponavljajoče se sanje? ( Ravno med takimi sanjami mi je nekoč "kapnilo", da ta scenarij pa že poznam, ter da bi ga bilo vredno spremeniti - bila je pač neka nočna mora )
udirač => uni. dipl. inž. rač.

Perza ::

Moje izkušnje z lucidnimi sanjami:

1. scenarij: Popoldne šel spat pri dekletu. Taval sem nekje po zasneženih hribih, ko sem se začel zavedati, da sanjam (standardno preverjanje t.i. "melting hands" - v sanjah pogledaš v roke in prsti oz. roke se ti začnejo topiti, izginjati, kar sproži zavedanje da sanjaš oz. prevzem kontrole). Nekaj časa sem potem z motornimi sanmi drvel po hribih in se zabaval. Potem sem šel v bližnjo vas in vstopil v neko hišo. Takrat sem se zbudil in zagledal punco na postelji, ki si je s prsti obračala veke (?!). Takoj za tem sem se še enkrat zbudil (zbujanje iz sanj v sanje) in se z rokami naslonil na steno. Prsti in roke so se mi začele lomiti in spet sem se zbudil. Ves ta čas sem slišal svoje globoko dihanje in kljub temu, da sem se trudil zbuditi, mi ni uspelo, da bi se zbudil zares. Potem sem zagledal sebe kako padam v praznino in se z rokami stegujem proti sebi. Takrat sem se končno zbudil.

2. scenarij: Popoldne šel spat pri dekletu v stanovanju v LJ. Spet zavedanje svojih sanj, vendar sem se takrat hotel zbuditi. Ni mi uspelo in spet sem slišal samo svoje dihanje. Vrata v sobo so se odprla in zaslišal sem zvok drsanja copat. Mislil sem, da se je punca vrnila s predavanj a videti in premikati nisem mogel nič. Takrat je na posteljo nekdo stopil (vsaj občutek je bil tak) in lahko sem zagledal nogo s sivo nogavico in nekim vzorcem. Zraven sem še slišal točno "...da sta to počela..." Takrat sem se zbudil. Seveda sam v stanovanju.

Ta dva scenarija sta bila zame precej moreča oz. čudna in sem bil preč še cel dan. Je bilo pa precej standardnih, tistih kjer imaš kontrolo povsem v svojih rokah in pač delaš čisto vse, kar hočeš (letenje po zraku, metanje predmetov, ljudi...). To je res izkušnja, ki jo je težko opisati, če je ne doživiš.

tiborrr ::

Heh, ko sem bil mlajši, sem se večkrat zavedel, da sanjam. Le da do sedaj praktično nisem niti pomislil na to. Lucidne sanje, hmm, čas za obisk knjižnic! :D
Don't test the captain's validity or his vulnerability!

black ice ::

Kaj pa občutek padanja? Zdi se mi, da sem nekje zasledil da tudi to spada (vsaj v uvod) lucidnih sanj. Je kdo tu bolj podrobneje informiran?

Lonsarg ::

Nima veze vsebina, pač zavedaš se. Saj lucidno dostikrat sanjamo mende, sam pač si ne zapomnimo, kakor tudi večino navadnih sanj. Jaz se samo dveh.

So pa tehnike, kako priti do lucidnih sanj. Večkrat čez dan moraš se testirati, če sanjaš, recimo prijeti za nos, ta tehnika je pri meni delovala, že po dveh dneh, ampak v trenutku, ko sem se v sanjah prijel za nos in ugotovil da sanjam sem se žal zbudil, potem se mi pa ni več dalo z tem ukvarjati:)

vorantz ::

Perza je izjavil:

1. scenarij: Popoldne šel spat pri dekletu. Taval sem nekje po zasneženih hribih, ko sem se začel zavedati, da sanjam (standardno preverjanje t.i. "melting hands" - v sanjah pogledaš v roke in prsti oz. roke se ti začnejo topiti, izginjati, kar sproži zavedanje da sanjaš oz. prevzem kontrole). Nekaj časa sem potem z motornimi sanmi drvel po hribih in se zabaval. Potem sem šel v bližnjo vas in vstopil v neko hišo. Takrat sem se zbudil in zagledal punco na postelji, ki si je s prsti obračala veke (?!). Takoj za tem sem se še enkrat zbudil (zbujanje iz sanj v sanje) in se z rokami naslonil na steno. Prsti in roke so se mi začele lomiti in spet sem se zbudil. Ves ta čas sem slišal svoje globoko dihanje in kljub temu, da sem se trudil zbuditi, mi ni uspelo, da bi se zbudil zares. Potem sem zagledal sebe kako padam v praznino in se z rokami stegujem proti sebi. Takrat sem se končno zbudil.


Ne me strašit ki se glih spravljam spat :D

PrimozR ::

Kaj pa sanjanje ko ležiš v točno istem položaju, kot dejansko, le da si zbujen? Spada to pod lucidno? Zdej sem se namreč že toliko natreniral, da se v tem primeru začnem divje premetavati v sanjah, zaradi česar se potem zbudim, obrnem okrog, zabubim v kovter in spim naprej. Ko sanjam/spim ta scenarij sem namreč bolj na pol pokrit, kar mi pa grozno ne paše.

Lonsarg ::

Ne vem kaj tako znanost delat, lucidno sanjati se po kmecko rece, zavedno sanjanje, torej sanje, kjer se zavedas da so sanje. Nima noben polozaj veze, ali to o cem sanjas.

MrStein ::

Lonsarg je izjavil:


So pa tehnike, kako priti do lucidnih sanj. Večkrat čez dan moraš se testirati, če sanjaš, recimo prijeti za nos, ta tehnika je pri meni delovala, že po dveh dneh, ampak v trenutku, ko sem se v sanjah prijel za nos in ugotovil da sanjam sem se žal zbudil, potem se mi pa ni več dalo z tem ukvarjati:)


Se res zbudiš, ali le sanjaš, da si se zbudil? To se baje pogosto dogaja.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

jRk0 ::

samo da vas ne dobi spalna paraliza. friggin shit, kako je pa to obupno
You fuck up once, you loose two teeth.

Lonsarg ::

@MrStein, tudi sanjal sem že, da sem se zbudil, pa sem mislil da sem se zares. Ampak to se mi je samo enkrat zgodilo, načeloma se zbudim zares:) Tut ko sem se v sanjah prijel za nos in še kar dihal sem se zares zbudil.

Golnar ::

pri spalni paralizi (SP) je včasih kr kriza. mene je skoraj vedno prijela panika, nekako sem čutil utesnjenost in nemoč. zelo klavstrofobičen občutek. vendar da nebo kdo mislil da so lucidne sanje nujno pogojene z SP na koncu. se pa zgodi. žal

Lonsarg ::

A to se lahko vsakemu zgodi al kaj? Sem veliko prebral o lucidnih, pa nikoli še slišal za to. Da ni to kakšen sidrom, ki ga imajo samo nekateri.

GizmoX ::

black ice je izjavil:

Kaj pa občutek padanja? Zdi se mi, da sem nekje zasledil da tudi to spada (vsaj v uvod) lucidnih sanj. Je kdo tu bolj podrobneje informiran?
Hypnic jerk (wikipedija) žal ne razkrije ravno veliko. Kakšen link mogoče?:)
udirač => uni. dipl. inž. rač.

Bor H ::

Tole se men dost redno zgodi pa nisem mel lucidnih sanj že precej časa. Je pa hecno opazovati koga k trzne in se ne zaveda. Je pa res da včasih te tak dražljaj nabije z "adrenalinom" in je pol težko nazaj zaspat.

PrimozR ::

jRk0 je izjavil:

samo da vas ne dobi spalna paraliza. friggin shit, kako je pa to obupno

Ko sanjaš da ležiš in se ne moreš premakniti?

MrStein ::

To baje niso sanje.

Lahko pa se zgodi vsakemu. Kot udar strele.
Pa nima preveč veze z lucidnimi sanjami.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

Golnar ::

PrimozR je izjavil:

Ko sanjaš da ležiš in se ne moreš premakniti?

ubistvu zgleda to tako, da si popolnoma pri zavesti, ter s svojo zavestjo ujet v telo. ne moreš se premakniti, niti odpreti oči ali dati glasu od sebe. vse kar čutiš je neka utesnjenost, kot da te nekaj tišči povsod, verjetno podoben občutek kot da bi te zasul snežni plaz(?)... edino čutilo ki kolikor toliko funkcionira je sluh, pa tudi ta ni tko kakor bi mogu bit. skratka, zelo neprijetno

Plamenjak ::

LordPero je izjavil:

In ne, po defoltu sanje nimajo svoje dinamike oz. ravno toliko jih lahko tam nadzoruješ, kakor v vsakdanu (nekateri pač tudi u budnem stanju včasih popizdijo, jaz pač ne). Nekaj šuma mogoče je, ampak to je narava obratovanja možganov, tako delujejo, tako ti deluje spomin, tako ti deluje razumevnaje.

Sanje imajo "po defaultu" vedno svojo dinamiko. V nasprotnem primeru najbrž ne bi sanjali nič oz. se ne bi nič dogajalo. So izraz podzavesti, ki je ni tako lahko kontrolirati in si jo narediti za svojo "bitch". To je najbolj opazno pri psihozi, ko nezavedna vsebina prelije zavest. Ampak nič ne rečem, najbrž se v nekaterih primerih lucidnosti da nadzorovati popolnoma vse. O tem so bile tudi čisto eksperimentalne raziskave narejene.

Lonsarg je izjavil:

Ne vem kaj tako znanost delat, lucidno sanjati se po kmecko rece, zavedno sanjanje, torej sanje, kjer se zavedas da so sanje. Nima noben polozaj veze, ali to o cem sanjas.

Odvisno kako razumeš to zavezadnje. Zgolj zavedanje, da sanjaš, še niso lucidne sanje. Recimo dostikrat sanjamo, se zavedamo, da sanjamo, ampak nad sabo in okolico nimamo veliko nadzora. Da so sanje lucidne, mora biti tvoja zavest enako prebujena kot v budnosti, kar pomeni, da se moraš imeti popolnoma pod nadzorom (in to ni isto kot le spoznanje, da sanjaš).

Golnar je izjavil:

pri spalni paralizi (SP) je včasih kr kriza. mene je skoraj vedno prijela panika, nekako sem čutil utesnjenost in nemoč. zelo klavstrofobičen občutek. vendar da nebo kdo mislil da so lucidne sanje nujno pogojene z SP na koncu. se pa zgodi. žal

Točno tako, SP se lahko zgodi in če dosti eksperimentiraš s sanjami in alternativnimi stanji zavesti, se slej ali prej tudi zgodi:) Zna biti kar jebeno.

Zgodovina sprememb…

zee ::

Točno tako, SP se lahko zgodi in če dosti eksperimentiraš s sanjami in alternativnimi stanji zavesti, se slej ali prej tudi zgodi:) Zna biti kar jebeno.


Spalna paraliza je zakon. Tudi to se mi redno dogaja, obicajno pred epizodo lucidnih sanj.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.

jRk0 ::

ce se ti redno dogaja, pol si verjetno ze navajen in ti ni sile, meni se je samo enkrat (mogoce 2x) in takoj sem vedo kaj je, ker mi je kolega razlagal o njegovih dogodivscinah s tem. mel sem pa obcutek, da nekdo stoji zraven meje in me opazuje, kar me je se bolj iritiralo =) in ja, mozgani ti cist normalno delajo, telo pa nic. nekako ko si v REM fazi, ti telo paralizira misice, da se ne poskodujes (ker se bi prevec premikal recimo) in takrat se naj ne bi zbudil. vendar se zgodi, da se mozgani prebudijo in pol je celo telo "mrtvo" zraven. pa se haluciniras zraven (mislim, da pac telo se nekaj sprosca) - od tu verjetno pridejo raznorazne ugrabitve "vesoljcev" =)
You fuck up once, you loose two teeth.

LordPero ::

@Plamenjak: Ja, no sej govoriva isto, samo da sem jaz privzel, da je pač ta dinamika posledica komunikacije ("pogovarjanja" bi se lahko reklo) tvoje lucidne zavesti s tistim delom podzavesti, ki 'še ni tvoj' -s tem, da si jaz razlagam ta drugi del veliko bolj kot stroj, kot pač nekaj kar dela nekaj drugega svojega (torej obratuje telo in s tem tudi vse funkcije možganov) in se ne zmeni direktno zate. Zato sem uporabil besedo šum, ker, vsaj jaz, lahko tisti del kvečjemu opazujem, kako dela nekaj tretjega in če nekaj od tega procesa pride do sanj, je to pač to.
Ampak sanje kot sanje (kar sanjam, kar je v njih, kar sem, kar imam, skratka vse), če jih obvladaš, so omejene zgolj in samo z inteligenco/zmožnostjo in znanjem. Drugače rečeno, pač, lahko začutim, da v moje sanje hoče priti neka določena reč (okolje/občutki/predmet/karkolipač), ampak če nočem pač ne bo -odvisno zdaj, kako na to gledaš: ali da jo pač skenslam, ali da se mi sama vrine in jo potem samo hitro vržem vn.
LordPero

Plamenjak ::

LordPero je izjavil:

Ampak sanje kot sanje (kar sanjam, kar je v njih, kar sem, kar imam, skratka vse), če jih obvladaš, so omejene zgolj in samo z inteligenco/zmožnostjo in znanjem. Drugače rečeno, pač, lahko začutim, da v moje sanje hoče priti neka določena reč (okolje/občutki/predmet/karkolipač), ampak če nočem pač ne bo -odvisno zdaj, kako na to gledaš: ali da jo pač skenslam, ali da se mi sama vrine in jo potem samo hitro vržem vn.

Si tak nadzor nad sanjami dosegel čisto spontano ali si to namensko skušal doseči? Ti kar zavidam, pri meni je bil nadzor omejen le na telo/razmišljanje/početje (ne na okolico), zato sem te eksperimente opustil, ker je bilo včasih precej jebeno.

roli ::

Tole vse skupaj zveni zelo zanimivo. Morda za tiste, ki ste že imeli lucidne sanje. A lahko naprimer direktno spreminjaš kaj sanjaš? Al je bolj da lahko kontroliraš okolje v katerem si bil prej? Torej, če lahko spremeniš kraj dogajanja iz nevem neke gore na neko tropsko plažo?:D
http://www.r00li.com

M-XXXX ::

Vsaj pri meni je bilo tako, da sem lahko kontroliral le to okolje v katerem sem bil... Žal:D

zee ::

V mojih lucidnih sanjah sem praktično bog. 8-)
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.

MadMicka ::

"Kakšna je pa kaj razlaga za ponavljajoče se sanje?" Ponavljajoče sanje lahko pomenijo še vedno prisoten problem ali pa neko zadevo, ki te je pred časom izredno močno v psihološkem smislu obremenila. Ni nujno, da te je zadeva obremenila v negativnem smislu, gre se za to, da si se ji precej časa posvečal oz. mislil na vse skupaj.

Drugače pa ja, človek se lahko nauči kontrolirati sanje. Lahko celo do te mere, da v spanju veš, da sanjaš.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: MadMicka ()

Lonsarg ::

Nadziranje je druga tema, čeprav ponavadi je pri lucidnih sanjah tudi nadziranje, pravi pro-ji potem lahko se usedejo v kavč in začnejo lucidno sanjat:)

LordPero ::

Hm (večinoma @Plamenjak), "spreminjam" lahko vse, okolje in kaj sestavlja okolje (u bistvu ne razumem, kako bi lahko spreminju "okolje", zamenju ga pa ne), kako sem začel pa niti nevem, tako da bi bil mogoče odgovor spontano. Nekako vedno sicer potrebujem kar nekaj časa (že kot otrok), da zaspim (uro, tudi dve, ko je vse normalno :)), predvsem ker ne neham razmišljati in me to pol mal pusti budnega. Mogoče bi lahko vzeli s tega vidika, da mi je to pomagalo, da je šlo u bistvu samo za blend obojega, torej da je bil sam prehod zabrisan. Sam pa ja, definitivno, ko sem enkrat videl qlness vsega tega, sem si pač želel več, nisem pa nikoli nekaj načrtnega delal, s planom vnaprej.
Mogoče lahko pred spanjem o nečem razmišljaš in tako poskušaš vsaj eno preddispozicijo si postavit. Oz. kot praviš, ko enkrat lahko prosto razmišljaš v sanjah, sej to je to, neka druga dogajanja pač odmisliš. Torej nekako pravim, da se samo umiri in skoncentriraj, meditiraj. Če ti bi tako bilo lažje, pač naj tvoj karakter v sanjah meditira. In če so od takrat še kake zunanje misli, jih pač izsledi od kje izvirajo (oz. katerih procesov, predhodnih misli etc.).

Kar pravite, da se zavedate, nekaj malega kontrolirate, večine pa ne (recimo tistega "okolja"), imate imho full majhene korake do opazno večjega nadzora. Če se pač med sanjami zavedaš in nekaj malega lahko aktivno kontroliraš -samo taisti občutek kontrole prenesi na vse in je. Ravno toliko je tvoje telo v sanjah pač samo misel kot tiste bejbe/avti/tvoj akt ko si pridobiš kontrolo nad vso energijo/maso v obstoju :).

Ampak še enkrat, če lahko med spanjem lucidno razmišljate (torej so več ali majn samo senzorji izklopljeni (oz. zgolj na low filtru, da se zbudiš ob za to primernih trenutkih in poskrbiš za varnost dejanskega telesa) pa večina možganov v spalnem načinu (torej kar pač delajo možgani med spanjem, imho večinoma procesi, ki skrbijo za spomin, globje razumevanje kompleksnih problemov/ponotranjanje etc.), potem je to to, ker drugega kot misli tam ni. A vam je, ko ste budni, problem si predstavljat npr. en objekt? Zakaj si ga ne bi mogli predstavljati ravno tako instantno med spanjem, če že lahko cca lucidno razmišljate?

(aja, pa lucidnost (svetlost misli) nekako pomeni kontrolo, ker misli so tvoje, če niso, imaš nasploh potencialen problemček -ki ga lahko skušaš rešit alpa ne)
LordPero

Lonsarg ::

Jah misli si težko razlagamo kot celoto. Podzavest in zavest združit je velik dosežek. Čisto normalno, da tudi v sanjah, ko se zavedaš, da je ta zavedni del ločen. Torej ta del se zaveda, drugi podzavestni del pa "riše" sanje in ti nanj nimaš vpliva, oziroma omejeno. V mojem primeru sem se recimo vrgel pod avtobus za foro, ko sem ugotovil da sanjam, pa se pričaral na avtobusu, čez nekaj trenutkov kasneje pa kar doma. Ves čas mi je šlo po glavi samo kaj čem probat, da dobro izkoristim, preden se zbudim hehe:)

OrkAA ::

Naj še kdo kakšno seksualno orgijo opiše. Ne verjamem, da še niste sanjali o tem :P

LordPero ::

@Azgard: Ne tega kar tako trditi. Pač, podzavest ti lahko riše, ni pa nujno, da ti. Sej tudi zbujen imaš možnost izbire proste ali usmerjene domišljije/slikanja/etc, stvar koncentracije imho.

Sicer pa kake veleorgije s pritlikavci, play zajčki, orkami in ostalimi živali bi seveda bile izkoriščanje. Podobno kot če se bi Azgard v tistem trenutku poskušanja poskušal ljubiti z avtobusom (... oz. sej ne vem, kaj točno je mislil s tistim 'biti pod avtobusom', no :8)).
LordPero

Lonsarg ::

Lol ljbiti z avtobusom, kakšne mečeš:) Ne vrgel sem se pod avtobus, to je blo mišljeno pač pred avtobus, da bi me zbil:) Ampak me ni zbil jaz niti nisem poskušal se zmisliti, kakšen bo izzid prepustil sem se okolici, preprosto me je zanimal kaj se bo zgodilo, če se hočem ubit v sanjah:) Da sem medveda, ki me je prej lovil odmislil je bila bolj sreča, okolja nisem mogel spremeniti, razen tega, kaj jaz počnem heh.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Shizofrenija,psihoze ali....je to vse res...

Oddelek: Problemi človeštva
314287 (3244) Twy
»

Lucid Dreaming (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Loža
12621159 (17010) CleanPower
»

Igričarji sanjajo bolje

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
4712091 (10456) Lonsarg
»

Halucinacije - proof?

Oddelek: Loža
454620 (3368) rdecaluc
»

nočne more (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
627155 (6021) Keyser Soze

Več podobnih tem