Forum » Znanost in tehnologija » Kaj so fluctuations?
Kaj so fluctuations?
Tito ::
Neki prevajam in me zanima kaj pomeni fluctuation in kakšen bi bil najboljši slovenski prevod?
Bx ::
lahko ti pomagam samo s tem- drugače pa lahko poveš v kakšnem kontekstu je ta beseda
ang-slo slovar:
FLUCTUATION:
-valovanje
-kolebanje
-nestalnost
-neodločnost
-fluktuacija
ang-slo slovar:
FLUCTUATION:
-valovanje
-kolebanje
-nestalnost
-neodločnost
-fluktuacija
Bx
Tito ::
JA, kontekst: "You can actually see the fluctuations|in the event horizon."
Mislim da je kar valovanje, se mi je že prej zdelo, toda nimam nobenga elektronskega slovarčka (razen asp, ki pa tega nima!)
Mislim da je kar valovanje, se mi je že prej zdelo, toda nimam nobenga elektronskega slovarčka (razen asp, ki pa tega nima!)
urban ::
Sicer ne vem za katero področje te zanima, ampak vem, da fluctuation ali fluktuacija v ekonomiji, bolj natančno v managementu, pomeni prehod ljudi iz nekega področja drugam.
Tako lahko vzameš za primer fluktuacija ključnih ljudi. Pomeni zapuščanje ključnih ljudi iz podjetja, v neko drugo podjetje.
LP
Tako lahko vzameš za primer fluktuacija ključnih ljudi. Pomeni zapuščanje ključnih ljudi iz podjetja, v neko drugo podjetje.
LP
TESKAn ::
Fluctuations so neke take nepravilnosti...ko valovi na mirni gladini...
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
Thomas ::
Hja ... tele fluktuacije od katerih ti govoriš Tito:
> You can actually see the fluctuations|in the event horizon
Si pobral iz StarGates. Ane?
Sicer pa na resničnem dogodkovnem horizontu črne luknje se tudi marsikaj dogaja. Ko zaide zvezda za ta horizont - kot v morje na Zemlji - vidiš za trenutek povečano bolj, kot skozi katerikoli teleskop. Sicer tudi popačeno - a vendarle.
Popačeno pa zelo dinamično. Zaradi fluktuacij - BI ZNALA - slika podobno utripati, kot zvezde mežikajo zaradi atmosfere. Samo da so ob tem videti velike kot Sonce.
Kontent?
> You can actually see the fluctuations|in the event horizon
Si pobral iz StarGates. Ane?
Sicer pa na resničnem dogodkovnem horizontu črne luknje se tudi marsikaj dogaja. Ko zaide zvezda za ta horizont - kot v morje na Zemlji - vidiš za trenutek povečano bolj, kot skozi katerikoli teleskop. Sicer tudi popačeno - a vendarle.
Popačeno pa zelo dinamično. Zaradi fluktuacij - BI ZNALA - slika podobno utripati, kot zvezde mežikajo zaradi atmosfere. Samo da so ob tem videti velike kot Sonce.
Kontent?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
frudi ::
povečanje sija v takem primeru nima veze z dogodkovnim horizontom ali fluktuacijami na njem... tudi ne rabiš črne luknje, že kaka rjava pritlikavka je dovolj (tako so tudi ugotavljali, ali rjave pritlikavke predstavljajo manjkajočo temno snov).
1ACDoHVj3wn7N4EMpGVU4YGLR9HTfkNhTd... in case I've written something useful :)
Tito ::
Thomas, presenečaš me! Ne vem kje vse to poberaš? Ker fax pa delaš, ali koliko faxov si že naredu?
Pa kako si ugotovu da je to StarGate?
Pa kako si ugotovu da je to StarGate?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Tito ()
Tomi ::
Tito, preberi temo Svetloba v tem oddelku, tam proti koncu sem Thomasa "razkrinkal". Oziroma samo povedal sem realno mnenje, kakšno izobrazbo ima Thomas. In nič drugega.
metrodusa.blogspot.com
BigHugo ::
Tito, Tomi: Matematika oz. fizika,...in pa splošna razgledanost. Sicer pa naj sam Tomaž pove, če hoče. Mogoče pa se motim.
LP BigHugo
Thomas ::
frudi
> povečanje sija v takem primeru nima veze z dogodkovnim horizontom ali fluktuacijami na njem... tudi ne rabiš črne luknje, že kaka rjava pritlikavka je dovolj
Ne, to ni res. Ukrivljanje svetlobe okoli masivnih objektov je eno. Kaj pa "dela" dogodkovni horizont z njo, je pa čisto nekaj drugega. Ne gre samo za kvalitetno večje upogibanje - ker to je lahko navsezadnje tudi manjše pri dogodkovnem horizontu črne luknje, kot pri klasičnem objektu - gre za to, da dogodkovni horizont je mesto, kjer se čas ustavi. Tik nad njim pa lahko opazujemo nekatere dogodke, ki jih sicer ne bi mogli. Slow motion movie se odvija tam.
Tam clock tika počasneje, na oddaljeni zvezdi pa "normalno hitro". Zato se "nabere" dosti fotonov - iz leta dolgega sijanja - ki jih ti pogledaš v sekundi.
Podobno kot bi se bližal s hitrostjo blizu svetlobne neki zvezdi. V tisti tvoji sekundi bi videl letno dozo fotonov. Zelo svetlo.
Ampak mi nismo na na dogodkovnem horizontu črne luknje - mi smo tule. Seveda, ampak promet svetlobe gre tam skozi in NI smooth. Majhne fluktuacije se zelo poznajo. Bi se morale poznati.
Dva linka:
Prvi.
Drugi.
Kdo sem in kaj sem? Anonimnež na Slotechu samo.
> povečanje sija v takem primeru nima veze z dogodkovnim horizontom ali fluktuacijami na njem... tudi ne rabiš črne luknje, že kaka rjava pritlikavka je dovolj
Ne, to ni res. Ukrivljanje svetlobe okoli masivnih objektov je eno. Kaj pa "dela" dogodkovni horizont z njo, je pa čisto nekaj drugega. Ne gre samo za kvalitetno večje upogibanje - ker to je lahko navsezadnje tudi manjše pri dogodkovnem horizontu črne luknje, kot pri klasičnem objektu - gre za to, da dogodkovni horizont je mesto, kjer se čas ustavi. Tik nad njim pa lahko opazujemo nekatere dogodke, ki jih sicer ne bi mogli. Slow motion movie se odvija tam.
Tam clock tika počasneje, na oddaljeni zvezdi pa "normalno hitro". Zato se "nabere" dosti fotonov - iz leta dolgega sijanja - ki jih ti pogledaš v sekundi.
Podobno kot bi se bližal s hitrostjo blizu svetlobne neki zvezdi. V tisti tvoji sekundi bi videl letno dozo fotonov. Zelo svetlo.
Ampak mi nismo na na dogodkovnem horizontu črne luknje - mi smo tule. Seveda, ampak promet svetlobe gre tam skozi in NI smooth. Majhne fluktuacije se zelo poznajo. Bi se morale poznati.
Dva linka:
Prvi.
Drugi.
Kdo sem in kaj sem? Anonimnež na Slotechu samo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Tomi ::
Thomas: ja, za nekatere. Drugi pa vedo malo več..
Pa naj se tudi tisti ne obremenjujejo preveč, važno, kaj si mislijo, ne pa kar vedo.
Pa naj se tudi tisti ne obremenjujejo preveč, važno, kaj si mislijo, ne pa kar vedo.
metrodusa.blogspot.com
Eschelon ::
Thomas
Je pa res, da ima horizont neke vrste "spomin" in lahko iz njega prifrčijo precej "stari" fotoni.
Tam clock tika počasneje, na oddaljeni zvezdi pa "normalno hitro". Zato se "nabere" dosti fotonov - iz leta dolgega sijanja - ki jih ti pogledaš v sekundi.Če črna luknja ne dodaja fotonov (malo sicer "izpareva", samo če gre pa foton notri - tam tudi ostane), potem ne more biti za nas videni svetlobni tok večji kot tisti, ki prihaja iz zvezde (zaradi ukrivljanja bi lahko sicer dobil nekje povečano jakost toka, skupno pa kvečjemu deficit).
Je pa res, da ima horizont neke vrste "spomin" in lahko iz njega prifrčijo precej "stari" fotoni.
Thomas ::
Okrog črne luknje, precej nad dogodkovnim hotizontom, je še ena lupina -
Orbite ujetih fotonov - satelitov.
Potem je pa tu še en pojav. Podobno kot hitri meteor, ki pride v Osončje in ga jadrno zapusti po hiperboličnem tiru, lahko foton podobno obide črno luknjo. Kadar Zvezda za nas zahaja za dogodkovnim horizontom, je takih asimptotičnih fotonov precej. TI nam dajo njeno sliko. Lahko precej intenzivirano.
Orbite ujetih fotonov - satelitov.
Potem je pa tu še en pojav. Podobno kot hitri meteor, ki pride v Osončje in ga jadrno zapusti po hiperboličnem tiru, lahko foton podobno obide črno luknjo. Kadar Zvezda za nas zahaja za dogodkovnim horizontom, je takih asimptotičnih fotonov precej. TI nam dajo njeno sliko. Lahko precej intenzivirano.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Eschelon ::
Thomas
Torej bi luknja povzročila zamik v modro? Se zdi logično (čeprav bližje horizonta bi pa najbrž imeli zamik v rdeče). Samo še vedno dvomim v to, da bi izhodni svetlobni tok bil večji od vhodnega.
Evo - našel en link .
Torej bi luknja povzročila zamik v modro? Se zdi logično (čeprav bližje horizonta bi pa najbrž imeli zamik v rdeče). Samo še vedno dvomim v to, da bi izhodni svetlobni tok bil večji od vhodnega.
Evo - našel en link .
Thomas ::
Hja ... zdej je treba samo še izračunati, če pride do določenih zgostitev fotonov. Ti bi lahko dali povečano sliko.
Ko zvezda zahaja za horizont, se zgodi prav to. S spodnjega konca zvezde (na 6 o'clock) bolj zavijajo okrog črne luknje kot z zgornjega (na 12 o'clock). Pa se srečajo in skupaj nadaljujejo pot. Blagor tistemu, ki je ravno v tem snopu. Namreč kar močno vidi tisto zvezdo.
Podobno, ne pa isto, se zgodi s tistimi (na 9 o'clock in 3 o'clock).
Se to kaj razlikuje od klasičnega gravitacijskega lensinga?
Ja IMO se. 90°zavoja je tukaj zelo možno. Pa slika zvezde čez celo nebo.
Ko zvezda zahaja za horizont, se zgodi prav to. S spodnjega konca zvezde (na 6 o'clock) bolj zavijajo okrog črne luknje kot z zgornjega (na 12 o'clock). Pa se srečajo in skupaj nadaljujejo pot. Blagor tistemu, ki je ravno v tem snopu. Namreč kar močno vidi tisto zvezdo.
Podobno, ne pa isto, se zgodi s tistimi (na 9 o'clock in 3 o'clock).
Se to kaj razlikuje od klasičnega gravitacijskega lensinga?
Ja IMO se. 90°zavoja je tukaj zelo možno. Pa slika zvezde čez celo nebo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Dobili prve posnetke črnih lukenj in okolice (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 19678 (1842) | bajker |
» | Hawking: klasičnih črnih lukenj niOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 8779 (5922) | Yggdrasil |
» | Črne luknje (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 8876 (8337) | Thomas |
» | Kako je s svetlobo ob masivnem telesu?Oddelek: Znanost in tehnologija | 2664 (2093) | Thomas |