Možnosti nakupa stanovanja

Haha 550EUR/mesec za 60m2 neopremljeno stanovanje v Lavrici. Ta je pa orenk optimist.

LeQuack je 21. jul 2010 ob 10:58 izjavil:

Haha 550EUR/mesec za 60m2 neopremljeno stanovanje v Lavrici. Ta je pa orenk optimist.

Velik optimist. Cene najema (v praksi, če pregledaš oglasnike in pokličeš za dejansko ceno) lepo padajo - tudi 80m2 veliko, 30 let staro stanovanje v Ljubljani se že da dobiti za 500 EUR / mesec.

Cene nepremičnin, pa v Sloveniji bolj ali manj hibernirajo. Me zanima ali in v kakšnem obsegu nas čaka Dubajski sindrom:

http://noir.bloomberg.com/apps/news?pid...

Za zamisliti:
1. očitno lahko tudi nepremičninam cena zelo zelo pade (ja, Dubaj je s svojimi 50% padcem cen + pričakovanim 20+% dodatnim padcem ekstremni primer). Opomba: Trenutno je pri njih m2 malo pod 2000 EUR, se pa ne ve do kam lahko pade - vsi čakajo kaj se bo zgodilo na javnih dražbah (prisilna prodaja).
2. “People are holding on as much as they can, refusing to adjust to market realities,” - zakaj sem se ob tem spomnil na Vegrad in trmaste Slovenske prodajalce?
3. koliko let bo potrebovala Slovenija, da se "očisti"?

Mr.B je 21. jul 2010 ob 12:39 izjavil:

Primer si zamisli nekoga, ki je vzel leta 2008 kredita v vrednosti 2/3 nepremičnine. Pa mu leta 2011 vrednost le te pade na polovico. Kaj misliš kakšno kaskado lahko to pri bankah sproži, če se lastniki, ki nimajo drugih nepremičnin in sredstev , odločijo množično, da rečejo, prosim odpišite mi 1/3 glavnice, pa je dober dil za vas in za nas. Drugače lahko zasežete nepremičnino, pa gremo v novo. Samo tu je varovalka s strani banke, tako da je potem stvar dogovora...

Več o tem v petek, ko bo objavljen rezultat "stres testa" večjih bank.

Sploh zanimivi bodo rezultati za NLB.

EC9 je 21. jul 2010 ob 09:27 izjavil:

Uspe komu najti kakšen primer, ko je anuiteta nižja od najemnine? (konkreten primer, ne link + "najdi si sam"...)

Tak primer lahko Okapi najde samo v mokrih sanjah.

Uspe komu najti kakšen primer, ko je anuiteta nižja od najemnine? (konkreten primer, ne link + "najdi si sam"...)

Tak primer je naše stanovanje kupljeno po jazbinškovem zakonu na 20 let. Obrok že vseh 20 let cca 40 EUR/mesec, najemnina bi bila danes ranga 200.

Ampak jazbinška je že dolgo konec.

Mr.B je 21. jul 2010 ob 12:39 izjavil:

Primer si zamisli nekoga, ki je vzel leta 2008 kredita v vrednosti 2/3 nepremičnine. Pa mu leta 2011 vrednost le te pade na polovico.

V primeru, da je kupil močno overpriced stanovanje. Če je kupil stanovanje, ki je zelo blizu realni vrednosti, se to pač (v odsotnosti POPOLNEGA zloma trga) ne bo zgodilo.

"Ja, kot naložba, pri kateri si ne odštevaš lastne najemnine." (ki je ne plačuješ ker živiš v njej) + še vedno čakam, da mi kdo od vas, ki zagovarjate najemnine, razloži, zakaj se v tistem zgoraj opisanem primeru (nakup 300.000, najem 1100 evrov) splača stanovanje najeti in v najkasneje 37 letih s tem lastniku kupiti stanovanje.

Ideja osebnih financ (in financ na splošno) je upravljanje s tveganji (zgodovinski primer so recimo židi in njihov dolgoročni finančni uspeh, ker vedno obvladujejo tveganja)

-> Kupovati po trenutnih cenah, na kredit z dobo odplačevanja 30 let in pri tem računati, da boš v 37 letih "v profitu" je tvegano (slaba naložba), ker:
1. ne veš kako / ali boš v tako dolgi dobi lahko odplačeval kredit (prihodki, bolezni, gospodarsko stanje, obrestna mera...) in kako bo to vplivalo na tvoj življenjski standard (avto, dopust, kultura, šport)
2. ne veš ali in kako se bo gibala vrednost tvoje nepremičnine (potresi&naravne nesreče, potrebne okoljske investicije, davki, gospodarsko stanje...)
3. se za 37 let vežeš na določeno nepremičnino (kaj rabiš večjo, dobiš službo v tujini...) / če se izseliš in prodaš ali daš v najem vse prednosti lastništva izginejo.
...
Tvoja interpretacija - v 37 letih ti podari stanovanje(mojega zadnjega primera) ima (poleg zelo dolge dobe amortizacije - 37 let) še naslednje pomanjkljivosti:
1. izpuščaš stroške lastništva (predvsem obnova in davki).
2. predpostavljaš, da cena nepremičnini ne bo padala in da ne bodo padle najemnine (priznam, lahko tudi zrasteta, point pa je v tem, da ne veš - tvegaš)
3. predpostavljaš, da OM ne bo rasla (EURIBOR)
...če se katerikoli od zgornjih - variabilnih predpostavk spremeni v neugodno smer lahko "profit" čakaš dalj kot boš živel.

PS: hvala, da si izpostavil, da se pogovarjamo o možnosti nakupa nepremičnin ne investiciji o nepremičnino - za to se verjetno tudi ti strinjaš, da se ne splača. Poznam pa Celovčane (Avstrija), ki jim je uspelo z nakupom s kreditom in oddajo stanovanja začeti ustvarjati profit v 15 letih (celotno kupnino + stroške kredita so jim najemniki odplačali v obdobju 1993-2008). So tvegali in jim je uspelo. Pri nas trenutno ne vidim šans za takšne investicije. Še nakup za lastne potrebe z 15+ letnim kreditom se mi po teh cenah zdi preveč tvegan.

za to se verjetno tudi ti strinjaš, da se ne splača.

Nič se ne strinjam. Pa saj si sam v naslednjem stavku napisal, da se lahko splača. Vse je odvisno od tega, po kakšni ceni kupiš, kakšen kredit (če sploh kakšen) potrebuješ, kako odddajaš (oddajanje študentom se v nekaterih primerih precej bolj splača kot oddajanje družinam, če imaš stanovanje, primerno za diplomate in direktorje, je že spet čisto druga pesem) ...

Obstajajo tudi prekupčevalci s stanovanju. Kupijo stanovanje, ga na hitro in poceni adaptirajo in takoj dražje prodajo. Ljudje si marsikdaj ne predstavljajo, koliko je v resnici vredna osnovna adaptacija (recimo brušenje parketa, beljenje, morda zamenjava ploščic in oken, razsutih vrat in podobno). Za 5 jurjev evrov vložka lahko stanovanju v 14 dneh zvečaš vrednost za 10 jurjev.

ki je v tvojem primeru nerealno visoka

To, prvič, niso moji primeri, ampak so jih omenili zagovorniki najema, in drugič, so primeri iz oglasov, torej so resnični in vsaj do neke mere realni. Lahko pa daš kakšen drugačen primer.

Kupovati po trenutnih cenah, na kredit z dobo odplačevanja 30 let

Saj v resnici praktično nihče ne vzame 100% kedita za 30 let. To je samo worst case scenarij, za lažjo primerjavo.

in pri tem računati, da boš v 37 letih "v profitu" je tvegano (slaba naložba),

Dovolj je že, da nisi na zgubi. In celo ni treba računati samo na 37 let, ampak lahko mirno upoštevaš 50 let, ker je to neka povprečna dolžina, kolikor ljudje živijo v svojem (ali najetem) stanovanju. In za povrhu lahko še upoštevaš, da si marsikdo želi kaj zapustiti tudi otrokom.

Kot rečeno, razliko med obrokom kredita in najemnino seveda lahko tudi pametno vložiš in morda celo obogatiš na ta račun, v povprečju pa se to ne dogaja. Naložba v stanovanje, v katerem živiš, ima zato boljše razmerje varnost/donos kot praktično karkoli drugega. Preprosto zato, ker nekje moraš živeti in ti to predstavlja strošek, ki ga takšna naložba samodejno pokrije, ne glede na to, kaj se dogaja z gospodarstvo, obrestmi, delnicami ...

O.

Sem te še skušal prepričat, ampak vidim da ne pomaga.

Še vedno čakam, da mi boš razložil, zakaj je najemnik, ki v 37 letih to stanovanje odplača in podari svojemu najemodajalcu, na boljšem kot najemodajalec.

Ne, gre samo za to, da je "zelo" verjetno, da ima najemodajalec po 30 letih najema v žepu več denarja, kolikor je vredna nepremičnina, za katero bi, če bi se odločil za nakup, ravnokar odplačal kredit.

Po 30 mogoče, po 40 pa že ne več. Stanovanja ponavadi ne kupuješ zato, da ga boš po 30 letih stran vrgel.

O.

Se mi sploh ne da razlagat

Skratka, pojma nimaš, ne, samo te je malo sram priznati.

O.

Mislim, da se tu preprirate brezveze :-) Samo zato, da bi nekdo dokazal svoj prav. Ne vem zakaj se trudite prepričevat kogarkoli. Človek še sebe težko prepriča, drugih pa itak ne moreš, dokler niso pripravljeni, da bi verjeli:-) Bom napisal še svoje mnenje in glede na to, da sem pred selitvijo na svoje, bom vesel še za nasvete iz kakšnega drugega zornega kota.

Zadnjič sem računal pri z NLB kalkulatorjem. Priznam, nisem se poglabljal in veliko razmišljal o spremenljivkah kot je evribor. Dejstvo je, da nihče ne pozna prihodnosti in je bolje, da pač operiraš s podatki, ki jih imaš za sedanjost. Zgodi se lahko marsikaj in cene grejo gor ali dol. Evropa in evro gresta v 3pm ali karkoli že. Vse kar projeciramo v prihodnost je špekulacija. Zato se mi zdi smiselna le za kratek rok, mogoče 5 let. Več pa težko. Sedanja kriza npr. se je odvila (se še odvija ampak mislim, da tisti glavni udarec) vsega v 2 letih, torej je že 5 let optimistična meja.

Po mojem mnenju je nakup s kreditom smotrn, če misliš v stanovanju ostati več let...npr več kot 20 (to mal čez palec gledam). Če pa se misliš v prihodnosti selit ali bi rad ohranil dinamiko je verjetno boljši najem.
Torej iz mojega vidika:
Slabe stvari najema:
- tečni lastniki (pri nas v SLO gledaš oglase pa vidiš, kako si izbirajo podnajemnike - to so prav malo bolni. Plačaš jim, pa še diktirajo ali smeš kadit, imet žival, ... al hočejo sam punce, al par, .... itd) Če bi trg bil normalen bi dali tistemu, ki ponudi največ. Pika.
- nič ni tvoje. Si kot cigan. Vse je v najemu, ne moreš si opremit (oz. ni smiselno) po svojem okusu, ker ne veš kdaj boš šel ven
- dolgoročno plačaš več kot, če vzameš kredit, na koncu pa stanovanje sploh ni tvoje.

Dobre stvari najema:
- dobiš boljšo službo/partnerja (ali te zaradi česarkoli že) drugje in se lahko hitro preseliš
- lahko greš hitro na svoje, tudi če nimaš prihrankov. Kredita najbrž ne boš dobil za celo vrednost stanovanja.

Če stanovanje kupiš(do penzije odplačaš) in ostaneš pri 65 letih z mizerno penzijo, ga boš še vedno (domnevam) lahko prodal za vsaj 15, 20 letnih povprečnih plač. Torej, če boš pri 65 živel z nizko penzijo, nekaj našparanega denarja in še 15 let plač (ki so itak višje od penzij) boš lahko sfural skozi lajf. Garancije ni nikjer ampak po tem scenariju je manj verjetno, da crkneš na cesti. Z najemnino pa...

Kako bo tisti z več denarja v žepu kolikor je vredna nepremičnina drugega čez 10 let na slabšem?!

Skratka, po tvojem so tisti, ki stanovanja oddajajo, bebci, ki si delajo škodo. Še sreča za najemnike, da jih je toliko.

O.

Napaka je:

Ker je z nižjo ceno najema (ki je v tvojem primeru nerealno visoka) razlika med to ceno in zneskom obroka kredita dovolj velika, da ta mesečni znesek ob konzervativnem varčevanju v 30 letih preseže vrednost nepremičnine.

Če bi to držalo, bi se vsakomur splačalo stanovanje prodati, denar konzervativno naložiti in bi dobil več kot z oddajanjem. Zakaj tega ne naredijo?

O.

Torej, kje je napaka v mojem računu, razmišljanju?

Precenjuješ:
- razliko med najemnino in kupnino
- povprečen donos, ki ga lahko dosežeš s to razliko
- padec vrednosti nepremičnin

Dovolj je, da ena od teh stvari dovolj odstopa od tvojih predpostavk in se ti račun ne izide.

Pa se vam res zdi normalno delati celo življenje za nekaj ceglov?

A tebi se zdi bolj normalno, da celo življenje te cegle plačuješ nekomu drugemu?

O.

Okapi je 21. jul 2010 ob 17:25 izjavil:

Pa se vam res zdi normalno delati celo življenje za nekaj ceglov?

A tebi se zdi bolj normalno, da celo življenje te cegle plačuješ nekomu drugemu?
O.

Ne. Če bom kaj kupoval na kredit, bom cegle raje kupil tam, kjer so cene normalne (sorazmerne s prihodki) = v tem trenutku je to tujina.

Generacija, ki je kupovala od leta 80 dalje je kredite odplačala v nekaj letih.

Srečneži po Jazbinšku so celotno "kupnino" zaslužili v letu ali dveh.

Celo tisti, ki so kupovali do leta 1998 so kredit običajno odplačali v okrog 10 letih.

Zakaj bi torej tisti, ki kupujejo danes, delali za cegle 37 let ("odplačaš do penzije")?

Zakaj bi torej tisti, ki kupujejo danes, delali za cegle 37 let

Se pravi raje te cegle plačuješ nekomu drugemu?

O.

Okapi je 21. jul 2010 ob 17:25 izjavil:

Torej, kje je napaka v mojem računu, razmišljanju?

Precenjuješ:
- razliko med najemnino in kupnino
- povprečen donos, ki ga lahko dosežeš s to razliko
- padec vrednosti nepremičnin

Dovolj je, da ena od teh stvari dovolj odstopa od tvojih predpostavk in se ti račun ne izide.

O.

Ok, fair enough. Naj vsak, ki tole bere, sam oceni kakšne so realne vrednosti mojih predpostavk.

Pravzaprav sem samo želel pokazati, da je pod določenimi pogoji (ki se meni zdijo trenutno zelo realni) povsem jasno, da se najem bolj izplača.

Pravzaprav sem samo želel pokazati, da je pod določenimi pogoji (ki se meni zdijo trenutno zelo realni) povsem jasno, da se najem bolj izplača.

Da se pod določenimi pogoji bolj splača najeti kot kupiti stanovanje je itak jasno, temu nihče ne oporeka. Ampak tvoji pogoji so žal zelo teoretični.

Ko enkrat začneš iskat primerno najemniško stanovanje v Ljubljani za dolgotrajnejše bivanje v njem, boš videl, da ti praksa teorijo sesuje v prah. Primernih stanovanj, ki jih lahko najameš za 10+ let, in v katerih ti bo lastnik dovolil recimo zamenjavo kuhinje, kopalnice ali parketa (kaj šele, da bi to upošteval pri najemnini), praktično ni. Družina s spodobnim standardom želi v stanovanju imeti recimo masažno kad, sodobno oblikovano kuhinjo (po svojem okusu, ne po okusu lastnika stanovanja), mogoče kakšen malo bolj eksotičen parket. V zasebnem najemniškem stanovanju lahko na to praktično pozabiš, tistih nekaj izjem pa je tako dragih, da se ti računica podre zaradi višine najemnine.

In tudi če kopalne kadi in parketa ne bi menjal, ti izbiro najemniških stanovanj precej zožijo različne druge omejitve (kajenje, domače živali, otroci ...). Praktično nemogoče je tudi podpisati najemno pogodbo za več kot par let.

Izjema so državna in občinska stanovanja, ki pa niso na prostem trgu in se moraš do njih dokopati prek razpisov in zvez.

O.

Je pa res, da če se vržeš v kredit za stanovanje in ga plačuješ 30% dražje, kot najemnino, da v času trajanja kredita tudi težko kupiš masažno kad, eksotičen parket in sodobno kuhinjo. Razen, če imaš seveda dovolj denarja. Potem je pa itak jasno, zakaj si šel v nakup stanovanja, ne pa v najem.

Ane.

Ni pa treba lagati naokoli da se splača,

Ko primerjaš, kaj se bolj splača, moraš primerjati dve enakovredni zadevi (in to ne samo po kvadratnih metrih).

Če imaš na eni strani stanovanje, v katerem lahko živiš toliko časa, kot želiš, in ga opremiš po svojem okusu, na drugi strani pa stanovanje, v katerem ti lahko kadarkoli lastnik pove, da prekinja najem in se moraš v treh mesecih, kolikor je pogodbeni odpovedni rok, izseliti, in ki ga ne smeš opremiti po svojem okusu, je to v resnici primerjava jabolk in hrušk.

To je nekako tako, kot bi primerjal stanovanja v Ljubljani in Zagorju in bi rekel, da se bolj splača kupiti stanovanje v Zagorju.

Potem je pa itak jasno, zakaj si šel v nakup stanovanja, ne pa v najem.

Ne vem, če je tako jasno. Če bi se bolj splačalo najeti stanovanje, bi to počeli tudi tisti, ki imajo veliko denarja. Konec koncev niso prišli do bogastva z zapravljanjem, ne? Ampak ko več let živiš v nekem stanovanju, si ga želiš opremiti po svojem okusu in to ni nobeno razkošje ali fetiš, ampak nekaj, kar iz stanovanja naredi dom.

V dobrih starih časih je veliko Slovencev živeli v najetih družbenih stanovanjih, ki so jih mirno lahko opremljali po svojem okusu, včasih so jim kakšno investicijo celo odšteli od najemnine. Tudi v tujini, kjer obstaja urejen trg oddajanja nepremičnin, je to urejeno. In v tujini, kjer so te reči urejene, je oddajanje stanovanj tržno donosna dejavnost, torej je v bistvu nemogoče, da bi se (dolgoročni) najem bolj splačal od nakupa.

O.

Kdo tu ve, koliko stanovanj so banke zasegle zaradi nezmožnosti odplačevanja kredita? Se mi zdi, da nekateri mislijo, da če zamudiš en obrok je že Hop! banka ima stanovanje, ti pa na cesto.

AFAIK bore malo. Praktično vsi stanovanjski krediti fizičnim osebam so pri nas zavarovani tudi s poroki, se pravi morata ostati brez službe tako kreditojemalec kot njegov porok, da banka ne more avtomatično kredita trgati od plače. In celo če se to zgodi, bo banka najprej poskusila kredit podaljšati, reprogamirati na daljši rok (in s tem zmanjšati obrok).

V najslabšem primeru lastnik stanovanje proda na trgu in poplača kredit ter pobaše, kar pač ostane. Kreditov fizičnim osebam, ki bi bili višji od trenutne tržne vrednosti nepremičnin, v Sloveniji tako rekoč ni.

Banke stanovanje zasežejo samo v skrajni sili, ko postane jasno, da kredita ne bo mogoče na noben način poplačati in da se lastnik ne namerava ukvarjati s prodajo. Pri fizičnih osebah je tega IMHO zanemarljivo malo. Nekaj več je verjetno takšnih zasegov pri stanovanjih v lasti d.o.o.-jev.

O.

Okapi> "Ne vem, če je tako jasno. Če bi se bolj splačalo najeti stanovanje, bi to počeli tudi tisti, ki imajo veliko denarja."

To zdej brezveze okoli obračaš. Bistvo je, ali ti glede na tvoje dohodke uspe dobiti kredit za stanovanje. In če imaš nizke dohodke, pomeni to nižji maksimalni obrok kredita (posledično kredit na daljše obdobje in/ali manjši kredit), pomeni pa tudi, da ti pri že tako nizki plači ostane manj denarja za sproti.

Če imaš dovolj dohodkov, pa še nekaj privarčevanega, potem boš itak že v osnovi vzel nekoliko večji kredit (recimo 10.000 - 15.000 EUR) za obnovo stanovanja. Če pa nimaš dovolj dohodkov, potem je že itak vprašanje, če si pri pameti, da se greš kreditirat za 20, 25 ali 30 let; sploh pa ti pa 10.000 - 15.000 EUR pribitka pri celem znesku kredita predstavlja še nekoliko višji obrok.

S te strani glej. Tako je pač hitro jasno, da tisti, ki oceni, da se mu bo izšlo, itak vzame kredit in si uredi gnezdo, kot mu je všeč; kdor pa nima denarja, pa ostane v najemnini. Pa magari, če mu landlord ne pusti zamenjat postelje (čeprav mislim, da se normalni ljudje lahko vse dogovorijo).

Bi pa rad videl koga da menja karkoli konkretnega za dobo 5 let.

In kaj si hotel s tem povedati? Če ne nameravaš v stanovanju bivati več kot par let, potem se ga verjetno res ne splača kupiti.

Bistvo je, ali ti glede na tvoje dohodke uspe dobiti kredit za stanovanje.

Ni res. Mi se tule kregamo, ali se splača stanovanje kupiti, če lahko dobiš dovolj kredita. Če nimaš dovolj denarja, stanovanja ne moreš kupiti in je čisto vseeno, ali bi se splačalo ali ne. Lahko se kvečjemu tolažiš, da se itak ne bi splačalo, če ti taka tolažba kaj olajša življenje.

Problem, da je težko dobiti dovolj visok kredit za nakup spodobnega stanovanja, je čisto drug problem (ki ga tudi zelo dobro poznam, ker banke freelancerjem zelo skopuško odmerjajo kredite;-).

Tako je pač hitro jasno, da tisti, ki oceni, da se mu bo izšlo, itak vzame kredit in si uredi gnezdo, kot mu je všeč;

Ja no, Thramos, krneki in še kdo tule razlagajo, da se to ne splača. Tudi če imaš dovolj denarja, naj bi se bolj splačalo živeti v najetem stanovanju. Kar je, kot sem že parkrat omenil, mogoče celo res, če imaš srečo ali zveze in si dobil v najem mestno stanovanje v Zupančičevi jami ali Novih Poljanah.

O.

Okapi> "Ni res. Mi se tule kregamo, ali se splača stanovanje kupiti, če lahko dobiš dovolj kredita. Če nimaš dovolj denarja, stanovanja ne moreš kupiti in je čisto vseeno, ali bi se splačalo ali ne. Lahko se kvečjemu tolažiš, da se itak ne bi splačalo, če ti taka tolažba kaj olajša življenje."

Ne bi rekel, da govorimo o tako preprostih rečeh. Če ima npr. par dohodke 4.000 EUR, potem menda ni dileme, da si lahko privošči kredit. Menda se strinjamo, da je norost, če tak par preferira življenje v najemnini, namesto da nabavi lastno stanovanje. Razen v primeru drugih dejavnikov, npr. da se zaradi službe veliko selita, ali pa da planirata v kratkem zapustit Slovenijo...

Prav tako je jasno, da par, kjer je zaposlen samo en in domov nosi 800 EUR, ne more vzeti kredita. Najemnina za kakšno enosobno stanovanje ali morda celo samo garsonjero je edina opcija, če ne živita pri starših.

Če ima pa par okoli 1.300 - 1.400 EUR prihodkov, pa si teoretično še vedno lahko privošči obrok kredita nekako 600 EUR. Je pa vprašanje, če se jima dejansko splača. Kaj jima lahko kupi kredit 600 EUR za 20 let? Ali si bosta lahko privoščila menjavo dveh avtomobilov na vsake pet let? Kaj pa, če pridejo nepredvideni stroški? A lahko dobita eno spodobno dvosobno stanovanje za najemnino za 300-400 EUR, 200-300 razlike pa pridno nalagata v kak zanesljiv vzajemni sklad? Ali pa varčujeta v stanovanjski shemi? Še vedno je boljše imeti obresti/donos na svoj denar, kot pa se kreditirat in plačevat obresti nekomu drugemu.

Mislim, da je govora o tej zadnji skupini ljudi.

Okapi je 22. jul 2010 ob 16:33 izjavil:

Tudi tistim, ki so pred dvema letoma kupili stanovanje, ko so bile cene na višku, bi se morda (odvisno od konkretnih številk) splačalo dve leti živeti v najetem stanovanju in ga kupiti šele sedaj. Ali morda jutri?

Točno tako. Problem je samo timing, ker ne veš kdaj se bo kaj premaknilo in za koliko se bo. Če pogledaš cene v tujini, ti je jasno, da je nekaj hudo narobe pri nas, ampak to ti še vedno ne pove dovolj o timingu. Vmes je pa treba tudi nekje živet. Očitno pri nas ljudje ful cenijo samostojnost, ker so se za stanovanja pripravljeni zapufat do grla vključujoč vse njihove ožje sorodnike. Glede na to dejstvo o pufih, imam občutek, da ljudje ne čakajo, da nepremičninam padejo cene ampak enostavno si v tej krizi in negotovosti kreditov ne morejo več privoščiti. Lahko se seveda motim :-)