Če bi ZEMLJA

Če bi ZEMLJA
v premeru merila le dober
meter in bi lebdela nekje nad poljem, bi
prihajali ljudje od vsepovsod in se čudili. Ljudje
bi hodili okrog nje, čudili bi se njenim jezerom in tolmunom,
vodnim izvirom in brzicam. Čudili bi se izboklinam na njeni površini
in votlinam v njeni notranjosti, tankemu sloju plinov, ki jo obdajajo in
vodnim oblakom, plavajočim v plinskem ovoju. Ljudje bi se čudili
vsem bitjem, ki se gibljejo po njeni površini in bitjem, ki živijo v njenih
vodah. Zaradi njene edinstvenosti bi jo proglasili za dragocenost in
jo zaščitili tako, da je ne bi bilo mogoče poškodovati. Krogla bi bila
največji znani čudež in ljudje bi jo častili, sprejemali bi njene zdravilne
moči, ob njej bi pridobivali nova znanja in uživali bi v njeni lepoti.
Vedno znova bi se čudili, kako lahko sploh obstaja nekaj takšnega.
Ljudje bi jo ljubili, branili bi jo s svojimi življenji, ker bi na
poseben način slutili, da brez nje ne bi bilo ne njihovega
življenja ne edinstvenega okolja, ki jih obdaja.
Če bi ZEMLJA v premeru
merila le dober
meter…

Zdej pa ma večji premer, pa jo zanemarjamo. KAka je to logika. Zdej bi jo moral met še bolj radi!

ja dobra pesnitev... res ql...

kolk ma en folk cajta ....

You got the point...
Ljudje res premalo posvečamo pozornosti ohranjanju svojega prostora..
Actually, we dig our own graves...

Mogoče je vredno omembe, da na nočni strani Zemlje bi lahko opazovali grozde lučk - osvetljena človeška mesta. Kitajski zid, bi bil dobro vidna nit. Več kot desettisoč skoraj mikroskopskih letečih strojev bi hitelo skozi tanko atmosfero. In še več strojčkov po morjih in kopnem.

Ali pa tudi:

Celo eksplozija atomske bombe bi bila videti kot očarljiv blisk. Včasih bi droben kamenček - asteroid zadel to kroglo in vsa bi bila v plamenih. Vsake toliko bi jo s prahom okrog in okrog prekril do centimeter velik ognjeniški izbruh. In vsake toliko bi se spremenila v belo ledeno kepo - za milijone let.

nice though :)

lp
OrlyTM

Danes sem ponovno prebral to " pesnitev" in moram reci, da se mi zdi se lepsa kot pri prvem branju.

Hej stari saj veš kako je to če ti nekdo po nesreči reče da si stopil v cono somraka in ne veš več kako priti nazaj, saj to ti ej najhujšA dneva mora,ki ti jo je poslal nekdo iz onstranstva, ti pa se tega niti ne zavedaš,ker je to zelo delikatno zakompleksana zadeva ki nas dopelje do ene zelo stvarne in edinstvene teorije ki je ne moremo rešiti s pomočjo dosedanjih pripomočkov,ki nam je na voljo, saj naš razum pozna mejo in je nemoremo prekoračit ter je ne moremo praktično definirati.

Ker pa zemlja sama, kot objekt in ne kot pojem,ki jo navajamo v naših mislih , zelo obširen in prostomejen subjekt, se vprašamo ali je to sploh mogoče, kajti šmajti
tega ne moremo pravilno predpostavljati.


Nauk tega vsega je to,da tisti ki mu pravimo "prostomejen" se tega niti ne zaveda.

Toliko o tem, hvala lepa

Cool misu.