Linux obšel Microsoftov patent za FAT

Okapi, ne vem ali se delaš neumnega, ali kaj.

Jaz recimo izumim novo pijačo. Normalno je, da bom moral napisati kaj je notri.

Če pa bom slučajno uspel najti kakšen zakon, po katerem to ni potrebno napisati, se pa lahko najde kdorkoli, ki bo pijašo kupil, jo odnesel na plinsko kromatografijo in sam ugotovil kaj je notri.

Fora patentov danes je to, da imajo velike korporacije dovolj le-teh za protinapad, ko jih kdo toži zaradi kršitve. Patente zbirajo samo zato, da lahko, ko pade tožba, dokažejo, da je tudi nasprotnik kršil njihove patente, nakar se pogodijo.

je marketinška zgodbica.

Nedvomno. Zato raznih Šparovih in podobnih noname Col ne moreš ločit od izvirnika.

Programje je tradicionalno že ščiteno s copyrightom, ni nobene potrebe po patentih.

Kaj je s tabo? (C) varuje izdelek še 70 let po avtorjevi smrti, patent pa samo 20 let od podelitve patenta. Po kakšni logiki je (C) boljši od patenta?

O.

Po takšni da lahko idejo nadgradiš in ni več "subject to copyright"

Potem je to bolj slaba zaščita tvojega intelektualnega truda.

O.

Okapi> Potem je to bolj slaba zaščita tvojega intelektualnega truda.

Ne. Zadostna je, da gre razvoj naprej zelo hitro. Če bi vsi na račun patentov 20 let spali na lovorikah, potem bi pa razvoj res stagniral.

Vse lepo in prav, vendar bi se morala delati VELIKA razlika med vsemi patenti, ter patenti v IT industriji.

Kar je po eni strani sicer deloma res (recimo kar se dolžine varstva tiče), po drugi strani pa se lahko vprašaš, kakšna razlika je med nekim algoritmom, ki ga je nekdo izumil, in neko kemijsko spojino?

Napako delate zaradi tega, ker je programe ali njihove dele mogoče tako preprosto kopirati in vgrajevati v svoje izdelke, s kemijskimi spojinami je pa to precej težje, in potem izpade, da bi morali biti programi pač prosto na voljo vsem. Stvar je zelo podobna "kraji" muzike in filmov.

O.

ker ni nemogoče, da več različnih ljudi pride do istega algoritma

To velja za vsako stvar

Prvič, algoritmi niso iznajdbe, temveč odkritja.

Prav enako bi lahko rekel tudi za kemijske spojine. Recimo tiste, izolirane iz rastlin.

ker ni nemogoče, da več različnih ljudi pride do istega algoritma.

Aha, kemijsko spojino pa lahko odkrije samo en, potem se pa zgodi nekaj čudežnega in je ne more nihče več.

O.

Te bi lahko odkrivale državne institucije in jih dajale v public domain.

Če se že gremo socializma, potem usekajmo real deal.

Patenti so tudi za socializem katastrofa.

Okapi> Različni MPEG-i, zlasti tisti boljši, niso nekaj, kar bi kar za zajtrk napisal.

A da ne?

Seveda so.

Okapi> In potem se trudiš, delaš na nekem takšnem algoritmu par let, na koncu ga pa ne moreš zaščitit

Ni ti ga treba releasat, če ga nočeš.

noraguta> če pa pač kopiraš nekoga

Saj ne kopiraš.

Med programiranjem pač nimaš časa preverjati, če smeš seštevati delne vsote v drevesu, ali to krši kakšen patent.

noraguta> če pa pač kopiraš nekoga

Saj ne kopiraš.

Med programiranjem pač nimaš časa preverjati, če smeš seštevati delne vsote v drevesu, ali to krši kakšen patent.

ja tudi tržit nimaš časa, večja podjetja so ravno tako negativno podvržena patentnim pravilom kot manjša. zato je naivno razmišljat , da jih ne bodo uporabila tudi sebi v prid.

Zakaj se cena elektronske in fizične različice slovarja razlikuje samo v nekaj centov? Res je, da program ni zastonj, ampak vseeno bi mogel biti cenejši od tiskane različice. Pa še zdaj niso uredili Linux/Mac različice ...

Zakaj se cena elektronske in fizične različice slovarja razlikuje samo v nekaj centov?

Ker na en izvod prodanega e-slovarja pride 10+ brezplačnih kopij.

O.

In veš zakaj? Zaradi torrentov in piratstva. Če bi slovarjev ne bilo mogoče kopirati, bi jih prodali nekajkrat več in bi bila lahko njihova cena bistveno nižja.

Morda, morda pa tudi ne in bi se Amebis obnašal kot zloben monopolist.

Zaradi strahu pred kopiranjem tudi še ni v e-obliki največjega ang-slo slovarja, ko bo, bo pa dostopen samo na spletu.

Glej no, nudili bodo storitev.

Je pa seveda res, da bi lahko država vse to (+ Enciklopedijo Slovenije in še kaj) kupila in dala v public domain. To bi bil verjetno najpametneje porabljen denar, odkar je Slovenija država.

+1

Ampak raje damo za Patrije. Je menda bolj partiotsko in narodno zavedno.

Morda, morda pa tudi ne in bi se Amebis obnašal kot zloben monopolist.

Toliko, kot se kot monopolisti obnašajo založbe, ki prodajajo papirnate slovarje. Poskušali bi pač maksimizirati svoj zaslužek in skoraj zanesljivo bi to storili z nižjo ceno in večjo prodajo.

O.

na koncu me pa par slovarjev od amebisa pride več kot celoten office.

In veš zakaj? Zaradi torrentov in piratstva. Če bi slovarjev ne bilo mogoče kopirati, bi jih prodali nekajkrat več in bi bila lahko njihova cena bistveno nižja. Zaradi strahu pred kopiranjem tudi še ni v e-obliki največjega ang-slo slovarja, ko bo, bo pa dostopen samo na spletu.

Aha! Pa smo tam. In prav, da smo. Ljudje se morajo zaceti zavedati, da jim piratiziranje samo se slabsa situacijo. Zaradi piratiziranja imamo visoke cene, blesave zascite in preverjanja in se marsikaj...

Je pa seveda res, da bi lahko država vse to (+ Enciklopedijo Slovenije in še kaj) kupila in dala v public domain. To bi bil verjetno najpametneje porabljen denar, odkar je Slovenija država.

Drustvo Lugos je (s pomocjo drzavnih subvencij) kupilo od Amebisa slovar in iz njega so se nardili slovarji za OOo, aspell in se nekatere druge GNU in open source pakete.

Če bi država kupila še Besano in bi jo vgradili v OOo, bi zelo resno ogrozili Word.

Ah kje, sam eno lepšo ikonco nej kupjo, pa bo zihr to to!

Ja, slovar za črkovalnik. Verjetno moraš imeti nekje bazo, kjer so zapisane (zaželjeno) vse besede jezika. V slovenščini pa še podatek o sklanjatvah, dvojiški in množinski obliki. Ker je to tak en fejst enostaven jezik.

No ja, besednjak, slovar. :)

Okapi, takrat, ko se je stvar kupila, je bila najnovejsa verzija. Vse skupaj je takrat (za eno drustvo) predstavljalo kar nekaj denarja. S posodobitvami je pa tako, da se o tem potem nikoli nismo naprej pogovarjali. Bi pa to bil korak v pravo smer, ce bi drzava take stvari sponzorirala.

Update:

Zanimiv prispevek/špekulacija okrog tistega TomTom-ovega zapleta z M$ zaradi FAT-a:

KLIK !

Ljudje se morajo zaceti zavedati, da jim piratiziranje samo se slabsa situacijo. Zaradi piratiziranja imamo visoke cene, blesave zascite in preverjanja in se marsikaj...

... in posledično naj... pošteni kupci, ker jih zaščite j... v glavo, pirati pa uživajo v nezaščiteni zadevi...

Kdo je sedaj pameten, kupec ki ima težave z blesavimi zaščitami in preverjanji ali pirat???

Offtopic:

IMHO je bil smisel patenta zascititi malega izumitelja, ki je pogruntal nekaj novega. Tako, da je ta imel cas pridobiti posojila in zaceti z ustrezno proizvodnjo "izuma", ki bi mu prinesel denar. Veliko podjetje bi ga sicer lahko vedno prehitelo (ce ne bi deloval v popolni tajnosti, kar pa vcasih ni mogoce) in tako kljub super ideji nikoli ne bi nicesar zasluzil. V tem smislu je bil patent gonilo razvoja (ce patentov ne bi bilo, se ne bi splacalo izumljati novih stvari).

Zdaj je patent kot neko orozje za boj proti sovraznemu podjetju. Nek programer vedno lahko naleti na nekaj, kar je ze patentirano, medtem ko se velika podjetja med seboj ustrahujejo z arzenalom patentov. "Izumitelj" je tu torej cisto izvisel, kar je ravno nasprotno zeljenemu ucinku. Problem vsega skupaj je IMHO, da razvoj poteka vedno hitreje, patentna zakonodaja pa se temu ni prilagodila. Ce bi bil recimo patent v rac. izdan za npr. 6 mesecev bi bilo veliko bolje. Patentiralo bi se le tisto, kar je res nekaj novega in revolucionarnega. Ne pa nekaj za vsak slucaj, da ne bo kdo drug cesa podobnega patentiral. Ali pa v stilu "tega zdaj ne rabimo, ampak cez 5 let bomo pa lahko kaj iztrzili s tem". Seveda bi moral biti tudi sam postopek patentiranja bolj enostaven in hitreje izvedljiv.

Kaj pa če so stroški razvoja 10 človek/let?

Ja sej vem, take zadeve so problematicne. Ampak potem imas naceloma itak recimo 10 let "prednosti" pred konkurenco in ne rabis patenta. Ti 10 let lepo v tistini razvijas zadevo potem pa oznanis "razvil sem to pa to" in od tega trenutka zacne teci cas, ko lahko tudi nekdo drug poskusa isto (ce ni ze prej sam prisel na podobno idejo). Ce odmislis industrijsko vohunjenje / krsenje NDA itd, so druga podjetja takrat cisto na nuli.

Samo v tem primeru imas zagotovljeno financiranje. Patent je pomoje bolj uporaben v stilu, da imas ti
trenuten preblisk in se spomnis necesa novega do vseh potankosti v recimo nekaj dnevih. Ce hoces dobiti nekoga, ki bo vlozil denar v razvoj ideje ne mores biti vec tako skrivnosten, ampak moras konkretno povedati "to in to je moja ideja" (brez da bi tezil vlagateljem z nekimi NDA papirji). Zdaj si se "izdal" se preden je nekaj na prodajnih policah. V tem primeru je potem patent varovalo, ki ti da nekaj razumne prednosti. Ce rabis potem vec kot x casa za razvoj je to bad luck, v tem primeru te se vedno lahko nekdo s 100x vec zaposlenimi teoreticno prehiti, kljub temu da je zacel kasneje. Tukaj je lahko tudi 10 let premalo.

Ampak potem imas naceloma itak recimo 10 let "prednosti"

Nimaš, saj v tem je ves problem. Farmacevtska firma 10 let razvija in preizkuša zdravilo, ko ga da končno na trg, pa prvi dan en zaboj kupi konkurenca, analizira učinkovino in ima v enem mesecu na trgu generik. Pa mogoče ne v enem mesecu, v pol leta pa zanesljivo. In v pol leta ne moreš pokriti stroškov razvoja.

Pri programih je v večini primerov kopiranje še preprostejše in hitrejše.

Zadev, ki jih ni mogoče na dovolj preprost način skopirati, pa firme raje sploh ne patentirajo, ampak ostanejo poslovna skrivnost.

O.