Ali Ubuntu postaja resen igralec?

No pa še ena stvar ki sem jo jaz opazil. Integriran čitalec SD kartic, na EEE 701 in Acer Extensa prenosniku, v winXP ali visti se ne da skopirat na kartico več kot približno 250MB datoteko. V Ubuntu lahko kopiraš 2GB datoteko. Zakaj omejitev pri win? To je samo na integriranih čitalcih, zunanji na USB deluje ta stvar.

Nazaj k prvotnemu vprašanju: Ali Ubuntu postaja resen igralec?
Kar se tiče slovenščine, je obupno neresen.

Še kako leto, pa bo ubuntu na stopnji windows 98. Sesuvat se bo začel zaradi slabo napisanih driverjev, programi se bodo sesuval in kmalu bo še kak "BSOD" prišel v javnost. Namreč vsi tako pljuvate po MS-u, pa ni MS kriv za slabo napisane driverje. Firme same ne znajo pisat driverjev, prodajal bi pa vse smeti po čimvišji ceni, ko pa to vključiš v winse, pa jasno da se vse sesuva. Tudi sam hardware je slab, stvari skupaj ne pašejo in se še tam potem zadeve zakomplicirajo. Zato tudi ubuntu ne bo imun na te zadeve. Samo linux userji bodo šele takrat dojeli, da tut MS ni slab produkt.

Šel po tem se bodo začeli orenk pritiski na firme, da naj driverje delajo boljše. Do takrat pa upam na čimmanj sesuvanj.


Pa da ne bo kdo preveč jokal - ubuntu laufa v VMWare pri meni že več let.

Every OS sucks :)

Kar se tiče slovenščine, je obupno neresen.

a to govoriš o MS?
ker ubuntujevo slovenščino lahko sam popraviš, MS slovenščino pa baje (to je neka urbana legenda) na irskem producirajo, ker so slovenski prevajalci predragi

@noraguta:
>> say v vsakem 10em updatu zajebajo konfiguracijske skripte
Se mi še ni zgodilo, ker vem, kaj update-am in ne klikam 'next' na strežniku.

>> enkat odletijo xi
Odletel so natanko enkrat: lansko leto zaradi buga v prijavni skripti.

>> tretjič odletijo drajverji
O čem govoriš?

>> Debianov experimental respozitori je rock stable proti ubuntuju
Ne bluzi, ker nimaš pojma, o čem govoriš.

>> In kaj ti pomaga podpora distribuciji ki ni niti beta ampak kvečjem prerelase alfe?
Subjektivno mnenje. Meni je Ubuntu podpora izredno všečna in se mi zdi celotna distribucija najboljše razmerje med fleksibilnostjo in stabilnostjo. Bugi pridejo in grejo... ampak le pri odprti kodi. Pri zaprti, lahko prej firma crkne in se obrišeš pod nosom.

Ne razumem, kako se še vedno najdejo nekateri, ki ne marajo odprte kode. Ne mislim trenutne situacije in aplikacij ampak širšo filozofijo. WTF?!

Šel po tem se bodo začeli orenk pritiski na firme, da naj driverje delajo boljše. Do takrat pa upam na čimmanj sesuvanj.

LOL.

Tip sploh ne ve kdo piše driverje za Linux.

WhiteAngel:

@Bistri007: Mislim, da se ti ne sanja čisto, o čemer govoriš. A poznaš drgač sploh Apache licenco? Pa Mozilla licenco? Pa Sun? A sploh veš, kakšna je razlika med GPL in LGPL? Kaj pomeni dual licensing? Sploh nihče ne govori o GPL ampak na splošno o odprti kodi, kar je tudi BSD ...

Jaz govorim, da copyleft tepe Linux. Firefoxa, Apacheja in ostalih pa ne.

Binarni driverji v Linuxu pa tudi delujejo fenomenalno. Ob vsej tej binarni kompatibilnosti. Saj zato pravim, da je prihodnost Ubuntuja v Nexenti.

mah o stroških jamrat je brezveze , če si developer in ne moreš vložit 200€ mesečno v sw ter izobraževanje lahko štacuno zapreš. Lahko jih seveda tudi prihraniš, ampak konec koncev to ni oz ne sme biti problem.

wa - poglej si ubuntu forums (drajverji - audio , video) , x-i dnevno jamranje , ... in zelo pogosto je zraven napisano after last update.

wa - poglej si ubuntu forums (drajverji - audio , video) , x-i dnevno jamranje , ... in zelo pogosto je zraven napisano after last update.

hm ce bi samo po pisanju o problemih z windows na internetnih forumih sklepal o tem kako uporabno je in kako dobro dela, potem ne bi verjel, da to uporablja kdo drug kot nek klub mazohistov.

ce ze tako gledamo...

@Bistri007:
KDE in vse njegove knjižnjice so pod GPL in ne LGPL. Gnome je LGPL/GPL. Pa verjetno si še kje mimo usekal.

Nič nisem mimo vsekal, sem preveril preden sem napisal, samo ti zgleda nisi na tekočem:

Starting with Qt 4.5, Qt was also made available under the LGPL version 2.1, a major step for KDE adoption in corporate and commercial environments. This allows KDE to better compete with GNOME, Xfce and EDE which use toolkits licensed under the LGPL, because the LGPL permits proprietary/closed source applications to link to libraries licensed under the LGPL.

KDE @ Wikipedia

LGPL so vzeli, da lahko bolje tekmujejo v komercialnih okoljih...

Piše, da je Qt pod LGPL (z nekaj dodatnimi klavzulami), ne KDE. KDE 4.x programi so še vedno pod GPL.

phantom:

Zakaj te potem GPL ne moti pri 1000 drugih programih? Glede na to, da si dal primerjavo GNU/OpenSolaris, torej predlagaš, da bi za jedro uporabil OpenSolaris, sistemska orodja, ukazno vrstico, kompajlerje ipd. bi dal pa GNU, ki so praktično vsi pod GPL3? S tem ne bi praktično nič pridobil glede zaklenjenosti na GPL.

Pri katerih 1000 drugih programih? Apache, Firefox, OpenOffice, KDE, Gnome, *BSD, MySQL, Java, OpenSolaris ipd niso na voljo zgolj pod GPL. Še GCC je na voljo pod LGPL.

GCC je pod GPL. So pa knjižnice od GCC-ja pod LGPL. Isto je z Gnome. Programi so pod GPL, knjižnice pod LGPL. Isto KDE 4.x, KDE 3.x je bil v celoti pod GPL. 1000 ostalih programov? Ti veš kaj je sistem GNU? cp, mv, rm, as, ld, ldd, find, grep, sed, readline ... torej bash, binutils, fileutils, coreutils, readline, sed, grep, awk ... to vse je sistem GNU in to je ziher kakšnih 100 programčkov, brez katerih sistem ne dela. Pa praktično vsi našteti so pod GPL. Pod LGPL so le pripadajoče knjižnice.
Tukaj še vedno nisi odgovoril. Zakaj si predlagal GNU/OpenSolaris? To pomeni, da si ziher 100 BSD programčkov vrgel iz OpenSolarisa in jih nadomestil z GPL programčki. Zakaj je to dobro, če imaš takšno fobijo pred GPL?

Glede Linuxa pa tako:

The Linux kernel and most GNU software are licensed under the GNU General Public License (GPL). The GPL requires that anyone who distributes the Linux kernel must make the source code (and any modifications) available to the recipient under the same terms.

Other key components of a Linux system may use other licenses; many libraries use the GNU Lesser General Public License (LGPL), a more permissive variant of the GPL, and the X Window System uses the MIT License.

Edini kolikor toliko popularen kos GPL je Linux. Pa še vedno jamrate kako ne more prebiti 1% na desktopu. Open source ne-GPL Darwin pa lahko zavzame 10%...

Linux (kernel) predstavlja kakšen 1% ali dva če gledaš delež glede na celoten software, ki ga imaš naloženega. Sicer pa mi še vedno ni jasno, kaj bi pridobil s prehodom na LGPL še vedno bi moral svoje modifikacije kernela dati ven. Dej si malo preberi besedilo GPL in LGPL. LGPL je bolj permissive v tem smislu, da če je knjižnica pod LGPL, je lahko program pod kakršnokoli licenco. Če je knjižnica pod GPL, pa mora biti tudi vsak program, ki se z njo linka pod GPL. Drugače se od GPL ne razlikuje.
Za Darwinom stoji Apple, tega ne moreš primerjat. Njihov uspeh ni v tem, da nima GPL, ampak UI in marketing. Ker je source od Darwina dostopen in pod opensource licenco, ne bi bilo bistveno drugače, če bi bil celoten Darwin pod GPL/LGPL (programi pod GPL, knjižnice pod LGPL, kakor večina stvari v GNU/Linux sistemov).

FitnesBoy, Ubuntu promise je da bo vedno ostal free of charge. Seveda pa bodo služili s stvarmi kot je UbuntuONE, podpora seveda, Portanje na druge sisteme (ARM), costumizacija (MID edition) itd.

Kvalitetna podpora stane, z količino uporabnikov se pojavlja več in več zahtevkov (ki stanejo - time = money). Ali se bodo šli zadeve profesionalno in računali za podporo ali pa bodo omejili funkcionalnosti, ki bodo rušile sistem. Nekaj se bo zagotovo zgodilo ... in ponovno bo prišla nova distribucija z XV imenom - kot se je to v preteklosti že zgodilo in vsi linuxaši bodo napalili nanjo k pes na svežo kost (2 leti kasneje pa spet ponovno ponovili vajo).

Sam prisegam na MS od Winsov 3.1 in DOS-a 6.0. Ponavadi naredim prehod na novo verzijo že v Beta fazi (tako na nekritičnih serverjih, kot na desktopu) - recimo na Win7 sem že od decembra (pre-beta) in moram reč, da nikoli nisem imel težav. V primeru, da sem doživel kakšno sesutje sem pač na novo postavil sistem in to je to (datoteke imam tako ali tako na ločene drivu).

MSDN AA, DreamSpark - Vsak dijak, študent lahko pride BREZPLAČNO do MS programske opreme.

Za MSDN AA moraš obiskovati program, kjer se med drugim tudi programira.
Za DreamSpark pa se mora šola tja prijaviti in lahko šele preko šole dobiš.

Je pa dejstvo, da mi še vedno ne deluje pol programov za windows in sem omejen.

A bejž no... Pol programov napisanih za Windows ti na Linux-u ne delajo? Zanimivo... men pa pol programov napisanih za Linux ne dela v Windows. Le zakaj.

Ne vem... sem pač mnenja da so programi spisani za Windows tudi namenjeni za delo v... Windows. In obratno. Zakaj je nek OS slab ker programje, spisano za nek drug OS, v njem ne deluje mi pa ni jasno.

Sam pa, podobno kot ti, furam alternativni OS v VirtualBox-u. V tem primeru WinXP (licenčni, da ne bo pomote).

Torej sem očitno pozabil dodat stavek (da bi ti razumel) - programov za linux včasih tudi ni pravih. Ker pa je število vseh uporabnikov linuxa tako nizko pomeni da si enostavno nekompatibilen z večino sveta. Marginalizacija samega sebe.

Za nezahtevne uporabnike verjetno te težave ni. Pa za uporabnike ki so iz družbenih obrobij, sociopati recimo? Če ti je smisel življenja kodiranje v prostem času potem je linux pravi mali raj.

Če bomo kdaj želeli prehod na linux oz vsaj navaditi ljudi je potrebno najprej linux namestiti v šolah in na univerzah.

Problem prehoda windows->linux se lepo primerja z prehodom iz velemesta (imaš polno trgovin, supermarkete itd)v neko zakotno vasico, kjer sicer lahko vse izdelaš sam ker imaš časa na pretek, vendar pa marsikaj ni več dostopno.

Ampak še vedno se ne govori o bistvu zgodbe. Če je vzdrževanje in cena operacijskega sistema in programja ki zadosti vsem potrebam ki so predpisane za računalnik v javni upravi (ali vsaj delež ki je morda 20% morda pa 80% računalnikov) NIŽJA potem nimaš kaj na javnem razpisu za izbirati dražjega izdelka in storitve in pika.

Če pa nihče noče ustanoviti podjetja in oddati konkurenčne ponudbe pa upam da če ne druga slej ko prej odpre Brazilska družba Metasys svojo podružnico v Sloveniji.

vsaj za enkrat se je pri netbookih izkazalo , da temu ni tako.

me pa čudi recimo
http://www.osnews.com/story/21697/NVIDI...
vseeno se mi je zdelo , da stvari stojijo nekoliko bolje za linux, ampak očitno nekaj resno ne funkcionira pri takšnem konceptu razvoja. kaj si pa nebi upal trdit .

Torej sem očitno pozabil dodat stavek (da bi ti razumel) - programov za linux včasih tudi ni pravih. Ker pa je število vseh uporabnikov linuxa tako nizko pomeni da si enostavno nekompatibilen z večino sveta. Marginalizacija samega sebe.

Za nezahtevne uporabnike verjetno te težave ni. Pa za uporabnike ki so iz družbenih obrobij, sociopati recimo? Če ti je smisel življenja kodiranje v prostem času potem je linux pravi mali raj.

Če bomo kdaj želeli prehod na linux oz vsaj navaditi ljudi je potrebno najprej linux namestiti v šolah in na univerzah.

Problem prehoda windows->linux se lepo primerja z prehodom iz velemesta (imaš polno trgovin, supermarkete itd)v neko zakotno vasico, kjer sicer lahko vse izdelaš sam ker imaš časa na pretek, vendar pa marsikaj ni več dostopno.

Jaz sem že razumel kaj si ti _hotel_ povedati, vendar tega nisi povedal. Malo sarkazma pa tudi ne škodi.

Res je da je manjko določenega programja spisanega za Linux. Ampak... kdo je kriv za to? Linux? Po mojem ne. V vsaki temi kjer se gremo Linux vs. Windows izjavljam: Če _potrebuješ_ programe ki delujejo izključno na Windows OSih... potem uporabljaj Windows (ni pa zato treba pljuvat po alternativnih OSih). Ostaja pa dejstvo, da je Linux povsem primeren za ogromno večino ostalih uporabnikov: _vse_ osnovne šole, skoraj vse srednje in faksi, skoraj kompletna DU... velika večina mimic in očkov in babic in dedkov, ter velika večina mularije.

Računalnik mora zopet postati to, kar je včasih bil: orodje. Igrače so raznorazne konzole. Pa se bodo stvari tudi precej manj sesuvale.

Torej sem očitno pozabil dodat stavek (da bi ti razumel) - programov za linux včasih tudi ni pravih. Ker pa je število vseh uporabnikov linuxa tako nizko pomeni da si enostavno nekompatibilen z večino sveta. Marginalizacija samega sebe.

Za nezahtevne uporabnike verjetno te težave ni. Pa za uporabnike ki so iz družbenih obrobij, sociopati recimo? Če ti je smisel življenja kodiranje v prostem času potem je linux pravi mali raj.

Če bomo kdaj želeli prehod na linux oz vsaj navaditi ljudi je potrebno najprej linux namestiti v šolah in na univerzah.

Problem prehoda windows->linux se lepo primerja z prehodom iz velemesta (imaš polno trgovin, supermarkete itd)v neko zakotno vasico, kjer sicer lahko vse izdelaš sam ker imaš časa na pretek, vendar pa marsikaj ni več dostopno.

Jaz sem že razumel kaj si ti _hotel_ povedati, vendar tega nisi povedal. Malo sarkazma pa tudi ne škodi.

Res je da je manjko določenega programja spisanega za Linux. Ampak... kdo je kriv za to? Linux? Po mojem ne. V vsaki temi kjer se gremo Linux vs. Windows izjavljam: Če _potrebuješ_ programe ki delujejo izključno na Windows OSih... potem uporabljaj Windows (ni pa zato treba pljuvat po alternativnih OSih). Ostaja pa dejstvo, da je Linux povsem primeren za ogromno večino ostalih uporabnikov: _vse_ osnovne šole, skoraj vse srednje in faksi, skoraj kompletna DU... velika večina mimic in očkov in babic in dedkov, ter velika večina mularije.

Računalnik mora zopet postati to, kar je včasih bil: orodje. Igrače so raznorazne konzole. Pa se bodo stvari tudi precej manj sesuvale.

povej to mulariji.(hint gejmz)

A ni to rahlo kontradiktorno? Razen če ti je edini razlog za uporabo linux-a cena, kar pa skoraj težko verjamem?

zame ima eno veliko prednost: enostavnost, za povprečnega uporabnika je več kot odličen, sploh pa če pogledamo da je zastonj

Zakaj pa? Zakaj preiti na drug OS, če ti trenutni ponuja vse kar potrebuješ? Nimam nič proti Linuxu, ga občasno uporabljam, ampak ni kakšnih prednosti pred ostalimi OS-i.

Linux mi ponuja vse kar potrebujem (in več). Prav tako nekateri drugi OS-i. Windows in OS-X pa ne. Ne ponujata mi namreč cene, ki sem jo pripravljen plačat za OS. In ne, OS-X ni zastonj če sem za njega uporabo (legalno/uradno) primoran kupit še točno določen mlinček.

linuxdaddy: mulariji tega ni potrebno razlagat. Niti en mulc se ne bi branil xbox-a/playstation-a za rojstni dan. Ampak stari butli raj dajo 500€ za grafično (ki bo v pol leta 'obsolete', ali pa 200€... saj je vseeno, xbox je tam-tam) pa kaj jaz vem kaj še.

Ali pa še boljše... En komp za igranje, en za mamo, en hud prenosnik da se fotr lahko šminkira, mulc pa seveda poleg unga igračarskega mlinčka še en netbook (če ni ravno zahteven) ali kak drug ultra prenosni notebook (saj veste... une škatlice za 2000€ ker netbooki imajo švoh resolucijo pa ne moreš gledat HD filmov) za v 'šolo'.

So pa razni seviserji tega seveda veseli. Je vsak mesec vsaj en od teh kompov na servisu zato ker se winsi posujejo... Vse je za nekaj dobro.

>Ampak stari butli raj dajo 500€ za grafično (ki bo v pol leta 'obsolete', ali pa 200€... saj je vseeno, xbox je tam-tam) pa kaj jaz vem kaj še.

Ni kako zelo črnobelo. Grafična za €100 ti bo zadostovala za veliko iger, določene zvrsti so na konzolah slabo zastopane, mogoče ne mara igrati na televiziji ter če šteješ še ceno iger, ki jih je afaik za konzole težje piratizirati, potem hitro prideš do tega da je konzola luksus, ki si ga vsi ne morejo privoščiti.

Vem da ni vedno tako črno/belo. Ampak mnogokrat je. Poleg tega so igre v vsakem primeru luksuz. Če si ga lahko privoščiš ali ne... zakonov ne zanima. Če se že vsi vpičimo v ceno Windowsow (ki, po besedah Linuxašev, imajo tak tržni delež predvsem zaradi piratskih kopij... in bi bil ta delež precej manjši če bi vsi moral licence plačat) potem se bom jaz vpičil še v cene iger.

Vem da so 'poceni' grafične marsikdaj dovolj. Ampak kaj ko so hitro preživete. Pa je treba kupiti novo 'poceni' grafično. Pa pomnilnik, pa nov proc... pa se hitro nabere za novo konzolo. Grem stavit da ogromno folka zmeče tistih 200-350 evrov letno za upgrade (namesto da kupijo konzolo pa imajo mir za naslednijih 5-6 let). Seveda pa se hitro najde tudi folk ki v kište baše razne GTX2* u tri/quad SLI (ali pa katerokoli drugo zverino ki je za 95% zemljanov 3x preveč).

Point tega je da... računalnik kot igračarski sistem požre bistveno več denarja kot überkonzole. Seveda predpostavljam da se ne piraterizira in ne igra 'zapostavljenih' zvrsti (ki pa so, mimogrede, povečini nepožrešne in delujejo povsem zadovoljivo tudi na bolj švohotnih mlinčkih). So pa, kot vedno, seveda izjeme.

*edit* me pa zanima kdo se bo s tem prvi pohvalil.

>no ja MS od piratstva ne dobiva glih kaj dosti , dnarja. tko da ta argument nevem kam cilja.
Kako, da ne. Mulc se nauči uporabljati računalnik ob piratski verziji oken.
Ko konča šolanje in se zaposli, zna uporabljati samo windows...

govorili smo o direktnem denarju, ter tržnem deležu. o deležu piratstva se pa nebi kregal. kolikor jaz poznam ljudi okrog sebe imajo sw legaliziran.

SW firme imajo od "piratstva" neposreden dobiček. Iz prve roke poznam primer, ko je zastopnik X softwera, ki ni tako razširjen, kakor Y softwer za isti namen na izobraževalnem seminarju udeležencem razdelil piratske kopije (zapečeni CD-ji skupaj s cracki) najnovejše verzije svojega izdelka. Zadevo je utemeljil, da večina uporabnikov pozna le Y in zato tudi Y večinoma nabavljajo v firmah. Povedal je še, da so firme po njegovem podvržene kar strogi kontroli glede uporabe nelegalne opreme in da se ne boji, da bodo te kopije pristale v podjetjih. Če pa ljudje software uporabljajo doma, ga pa lahko kvečjemu bolje spoznajo in potem tudi kupijo v firmah.

Če se vrnem na Ubuntu, ki mu je tema tudi namenjena: po mojih izkušnjah sta oba OS-a, ki se ju omenja v tej debati iz tehničnega in uporabniškega stališča zelo podobna. Večino stvari se da postoriti v obeh, nekatere so boljše v Windowsih, nekatere v Linuxu. Zadeva, kjer pa je Windows 100 let pred Linuxom, je pa oddelek trženja Microsofta. Za Linuxom (in ostalimi OSS zadevami) enostavno ne stoji podjetje s tako močno sposobnostjo trženja in lobiranja, kakor je MS.