Protokol

Če "lahko" zajameš vso energijo sonca (in to na nek ekonomičen način) boš to tudi storil oz. bo to storila tvoja civilizacija. Vkomot da ne pridemo do te stopnje in vkomot da se zavestno ne odločimo v smer (iz socialno/politično/duhovni razllogov).
AMpak čisto racionalno gledano energije nimaš nikoli preveč. prostora za širjenje nimaš nikoli preveč. Užitka nimaš nikoli preveč (brutto gledano). Vedno boš imel omejeno energije, ki je bo tudi vedno manj (entropija). Kje je razlog ne maksimalno izkoristiti je?
Da o ptehnološki prednosti civilizacij, ki se odločijo za to, ne govorimo.

Saladin, daj skušaj se enkrat naučiti držati rdeče niti. Govoril sem, da za svoj novi biološki ustroj ne rabim zajeti celotne energije sonce. O drugih tehonolških podvigih pridobivanje energije ni bilo govora, niti to ni toliko pomembno glede na to o čem govoriva. Širjene bo v skladu s potrebami, o užitku pa ne bi več, sva dost, ampak ti ignoriraš. Drugače pa tudi užitka, prekomerno signalizrianje je lahko preveč, predvsem lahko vodi v psihotična stanja, pozabljaš da je užitek zgolj kemijska reakcija v možganih in je vodena s kemijo. Ravnotežno stanje je ključ, pa ne čisto ravnotežno, ker to pomeni neobstoj, ampak sej se razume.
Jaz nevem od kje te ideje, da je uživanje temelj vsega, še pa posebi temelj neke napredne civilizacije. To so enostavno ne pomembne reči za napredno civilizacijo.
Navsezadnje, mi niti nisi odgovoril na vprašanje; kakšen užitek čuti stroj, oziroma kaj je užitek, za stroj?

Definicija življenja je vezana na biološko celico, ki ima natančno določene lastnosti, stroji zaenkrat niso primerljivi s tem, nekje( v temi virus, živ ali ne) sem že govoril o definiciji živega.

Življenje je lahko naravno ali umetno, biološko ali tehnološko in najpomembnjee - da ima sposobnost samozavedanja, razumevanja, pomnjenja, čutenje, spominov, inteligence in osebnosti ter prostega izbora ter izvajanja le tega.
Naj bodo to biološki, umetni ali simulirani možgani - je povsem sekundarnega pomena.

Potem si na novo definiral živo. Simulirani možgani nimajo metabolizma, ne rastejo, mogoče pa se bi lahko premikali, če je govor o nekakšnih nano-robotih, ampak to je znanstvena fantastika; (vključno s idejo da bo stroj kmalu razmišljal, čutil, se samo-zavedal in imel osebnost).
Takšna minituarizacija danes, še ni možna. Pa tudi čez deset let, dvomljivo da bo.

Dvomim da si kdorkoli želi živeti kot rastlina. Ni dovolj da zgolj obstajaš - moraš tudi svobodno uživati v tem obstoju.

Saladin, živel bi kot danes, le da ne bi rabil jesti, ampak bi npr. gledal v sonce, ali pa se sončil, kot rastline.


Mainstream ne podpira več te definicije- ker ruši relativnost in kavzalnost kot celoto. Saj tudi sam en podpiram da življenje znotraj črnih luknj obstaja - point je da bolj ekstremne pogoje daš, manjša verjetnost je da bo preživetje tam možno v biološki obliki.

Mainstream, ne da ne podpira, amapak dobiva nesmiseln rezultat. Bolj ekstremni pogoji niso nujnost. Na zemlji imaš ekstremne pogoje, pa je bolj malo ljudi tam.
Pač, si naredim ustrezne pogoje ali pa se umaknem. Prilagoditve s kakšnim posegom( genetsko inzinirskem in podobnimi zadevami) bi znalo dati rezultat, ki ti omogočilo prilagoditev na določen ekstremni pogoj, če bi to le bila nujnost in edini način.

Ti govoriš o dogodkih ki so tako daleč v prihodnosti da je dosti nepraktično sploh o njih govoriti kot neki bolj realni možnosti.
10 let je zate daleč v prihodnjosti?
Blue brain @ Wikipedia
Pa tudi če je 20, 50 ali 100 let (torej 10x več kot predvideno) je to v eni življenski dobi. Torej morda že dosegljivo za tiste ki živijo danes. In s tem je tudi razumljiv določen napor obenem preživeti dovolj dolgo, da to doživijo in da delajo na tem, da se ta doba čimbolj skrajša.

Finally a cellular human brain is predicted possible by 2023 equivalent to 1000 rat brains with a total of a hundred billion cells.
HA, počakajva, to pa ni daleč: Potem pa bodo rekli, še dvajset let.
Aja, kot glavni cilj pa jih zanima genska ekspresija, s tem orodjem bodo to bolje razumeli, poglej, zanima jih biologija. Ni pa govora o uploadu in podobni fantastiki.
No super. Potem pa greva na pivo.

Zato pravim, in kot si sam priznal, da so biološke spremembe v transhumanizmu vsekakor hitrejše, zato imajo bolj realne možnosti, ker so bližje v prihodnosti.
Ni potrebe po protokolu in digitalizaciji, življenje v biološki obliki ni nič manj superiorno kot v t.i. digitalizirani obliki za katero mi še vedno nisi podal primere, ki bi realno opisovale te možnosti, to pa samo zato, ker je enostavno preveč v prihodnost zatorej spada pod domeno fantastike.

Popolnoma podpiram pristop npr. Aubreya de Grey ki "staranje" smatra za bolezen in "smrt" kot katastrofalno stanje, kateremu se moramo na vse pretege izogniti. Biološko se da mnogo narediti - ampak prej zapademo v fizikalne meje

Katere fizikalne meje?

kot pa za neživimi materiali in sistemi, ki so ultimativno veliko bolj optimirani (potrebujejo manj prostora in manj energije za poganjanje ekvivalentnega vesolja, ob manjši kompleknsnosti, večji hitrosti, večji redundanci in večji svobodi uploadanih sentientov).

Manj? Dvomim da manj.
Večja hitrost česa? Zakaj bi rabil večjo hitrost nečesa. Večji svobodi? Kakšni svobodi in zakaj misliš da večji? Zakaj meniš da bi bi imel večje izobilje in kdo je rekel da je to nujno primerno. Koliko jaz vem, je bolje da imaš manj, manj potreb, manj energije za isto delo.

Poznamo ekstremofile, ki preživijo različne ekstremne pogoje, kot sem že prej omenil.
Izjemno preprosti organizmi, ki zgolj hibernirajo in ne doživljajo svoj biološki maksimum (ki je za bitja na tej stopnji zgolj razmnoževanje).

Kdo pa je rekel, da bom postal bakterija in bom hiberniral? Bom samo v nekem kontekstu izboljšana verzija sebe. Npr, za začetek da spremenim ali poboljšam svoj metabolizem, potem uvedem regeneracijo tkiv, uvedem kontrolirane popravljalne mehanizme in uporabim organske materiale( npr, graphene) in podobno za zaščito ali pa pač različno implementacijo le tega, kjerkol, glede na to koliko mi dopuščajo fizikalne in kemijske omejitve; lastnosti, določenega materiala. Ne rabim se UPloada, v tej obliki sem zadovoljen, poljubno let.

Torej nimaš težav če eliminiramo biološke celice in jih nadomestimo z umetnimi materiali?

Pravim, da ni potrebe da eliminiramo celice, ker delajo super, majhni stroji, ki se ne segrevajo, oziroma, ker se segrevajo in oddajajo toploto, imajo red in so visoko organizirana in kompleksna. Zgleda da je narava naredila ultimativni stroj in poglej, živi že milijarde let.

da je biološka oblika dovolj dober stroj za bivanje dolgoročno.
Morda "dovolj" dober - ne pa "maksimalno" dober. Zakaj stremiš h "maksimumu"? Da se lahko maksimalno varno in hitro širiš, maksimalno zavarovano preživljaš in maksimalno svobodno in polno užitka živiš. Zakaj bi se samoomejevali - ko pa imamo možnost za "upgradanje"?

Zakaj mora biti maksimalno dobro? Ali zdaj ni maksimalno dobro? Kaj ti manjka? Aja, večni užitek ane Saladin. Kemikalije ti manjkajo. Uredu, pa ti jih dam, preprosto.
Kaj ti še manjka? Svododa in varnost? Ok, evo, še malo kemikalij( ali naj ti bo ljubše; kemo-električni signal). Ti manjka prostor? Dovolj ga je, pa še širi se.
Se bojiš? Evo, spet malo kemikalij, zamisli si to kot pivo po katerem si pogumen.
Omejitve so fizikalne in kemijske, narava ima limito. Omejitve za upgrade pa ne vidim, ampak pravim, ne vidim potrebe po takšni posodobitvi, ker vse to si lahko zagotovim v tej obliki, ki je imo optimalna.

Računalnik pa ima, marsikakšen drug problem, ti govoriš o njem kot da je ultimativno superioren. Ima omejitve, je pa dobro orodje.
Že danes v mnogočem je superioren - ultimativno pa si poglej Quantum computers in Jupiter brains (ter v mini obliki nanosonde ter von neuman sonde

Kvantni računalniki znajo za zdaj zmnožiti 3*5, to je vse. Jupiter brains(hipoteza) in nanosone ter won neuman sonde so pa še vedno fantastika.

Ti ločeni konstrukti tehnološko konvergirajo h preferenci za striktno uploadano civilizacijo v simulaciji kajti vse prednosti, ki jih prinašajo, se najbolje obnesejo z takim tipom prenosa in obdelave infiormacij (striktno digitalnim).

Mogoče če nekaj par desetletji, ampak prej bomo spremenil svoja biološka telesa imo. Stroji pa bodo sekundarnega pomena, zgolj kot orodja, Igrce pa boš pomojem lahko igral.

Igrce pa boš imel in če hočeš se priklopi nanje in naj ti roboti brišejo rit in te umivajo.

Slednje je suboptimalno, ampak vseeno boljše kot smrt (če je moja zavest ohranjena in svet ekivalenten pravemu v "game of life"). Torej sprejemljivo začasno stanje, da dokler mi ne popravijo telo ali še bolje - komplet uploadjo v ta svet. Še enrkat - simulacija je tako dobra, da ne vidiš razlike v pravim in simuliranim svetom.

Smrt, bo kot prehlad, ne rabi te to skrbeti. Saladin, daješ mi občutek da si res obremenjen s svojim preživetjem in strahom pred smrtjo.
Jah, sej, čisto normalno. Ampak veš kako pravijo; "premagaj strah pred smrtjo in postal boš nesmrten"!

konflikti kot zgleda odpadejo če se ne rabim več boriti za ozemlje in vire.
Konflikti bodo vedno obstajali, če boš imel vključene svobodne sentiente z svobodno voljo - jim pa boš preprečeval ali omejeval njihovo potrebo za svobodnim užitkom in če jim boš omejeval načine preživetja, katere svobodno smatrajo kot preferenčne.

No, na podlagi česa trdiš da bodo konflikti vedno obstajal? Ker imajo ljudje svobodno voljo, ker je vsak individum in vsak ima "svoje" želje in užitke?
Jaz gledam tako, daj otroku igračo pa bo vesel, daj otroku hrano, pa bo nehal jokat, daj človeku toplino in ljubezen pa bo radosten,daj človeku možnost da se izrazi, pa bo miren.
Zakaj meniš da napredna civilizacija v biološki obliki tega ne more zagotoviti? In ja, da samo stroj bo lahko. Nesmisel.
Enostavno toliko ti je to všeč, da ne sprejmeš alternativno možnost, oziroma vsaj prej realno možnost. Človek je celo danes lahko srečen, v tem svetu, pa ni napreden.
Lahko si svoboden, in lahko imaš užitke, ne glede na tvoj položaj, status in bivanje, je pa res, da je velik notranji( zavest) preskok.
Npr. budizem je enak taka praksa in izhaja čisto iz racionalnih vidikov.Nič mističnega v tem.

Kaj je užitek stroja? Kaj je svoboda stroja?

V simulaciji je možno VSE, kar si zaželiš. V pravem svetu NI možno vse kar si zaželiš.

To ni odgovor. Nisi pozorno prebral. Užitek je v biologiji jasno definiran. Vemo da gre za interakcijo določenih molekul in receptorjev, da gre za posledično nek signal ki se posreduje kemijsko, ali preko razlike potenciala, ki nato prenese to informacijo na drugo molekulo, ta na tretjo, ta na četrto itd.. toliko časa, dokler ne daje nek učinek. Če je tega preveč, lahko se razvije obolenje, premalo, prav tako. Kaj pa pri stroju? Ima koncept uživanja smisel? Kako si to predstavljaš?
Ne vem, če čisto razumem to. Pojasni mi.

Popolna samosvoboda in svoboda nad okoljem (za vse sentiente). Popolno izkoriščanje lastnih preferenc do vseh meja. Popolna kontrola nad sabo in svojo zavestjo. Sposobnost popolnega samozavedanja, razumevanja vse svobodnih možnosti in svobodnega izvajanje teh možnosti an temelju lastnih preferenc.
Svoboda neomejena z kulturnimi, socialnimi, moralnimi, etičnimi, verskimi, političnimi normami in pravili - ne da bi z njenim izvajanjem škodovali drugim sentientom. Torej absolutna svoboda v svetu - ki je v vseh pomembnih vidikih (torej doseg tvojih čutov) - ekvivalentem pravemu.
Absolutna svoboda maksimiranja svojih preferenc (užitka) in njenega trajanja. To je najboljše, kar si lahko zamislimo in najboljše, kar lahko tudi ustvarimo. In čemu stremimo.

K tem strmi, zgolj zelo lačen primitiven človek.

Tudi če je warp drive možen - lahko daleč enostavneje in ekonomičneje pošljem par nanosond ali von Neuman sond z hitrostjo blizu svetlobni in ohranjam kontakt oz. prenašmn podatke v njih z svetlobno hitrostjo npr. z laserjem. To je tehnologija naslednjih desetletij. Kdaj misliš da bo "warp" pogon realnost in koliko resursov boš potreboval zanj?

Pravijo da energijska cena, ne bo tako velika za warp. Em, sem pa že pozabil na kaj se je nanašalo tole, ti tako rad skačeš sem ter tja, da je zelo težko komunicirat s tabo.
Enostavno ker se ne držiš zakona identitete, vse pobrkaš in potem je vse verjetno.

Ja, ampak prvo dokaži, da si v UPLOADu, dejansko TI.
Uploadano zavest v podrobnosti izprašaš po vsemu kar se lahko spomniš. Prav tako tvoja družina, prijatelji, sodelavci. Nekaj let ali desetletij zaporedoma. Izjemno podroben Turingov test.
Še bolje - pogovoriš se sam z svojo uploadano kopijo. Če ceniš integriteto svoje uploadane identitete (da si uploadn ti zares TI), potem boš pazil tudi na najmanjšo podrobnost ki bi kazala na to, da Uploadn TI ne pomni, ne razmišlja in ne preferira enako kot TI. Ko boš sam zadovoljen z "sabo" - je prenos uspel.

Lepo se sliši. realnost tega pa je zelo daleč. Obljubljajo pa marsikaj v desetih letih ali 20, 30 itd.
Npr , Celic v možganih je okoli 200 milijard, povezav pa ohohoho, veliko veliko. Preden to razvozljajo in naredijo neko bolovo algebra tranzistor, uporcek varianto bo se trajalo, da bo pa ta zadevca razmisljala, čutila se pogovarjala, imela lastno "osebnost".. heh, bodimo realni..

Enostavno ni potrebe po tem. V virtualni igrico pa se boš lahko priklopil po želji, jaz imam raje sprehod po gozdu in interakcijo mojih bioloških čutil z živo, otipljivo naravo, energijo.

Saj ni potrebe da plezamo na Mount Everest - pa sveeno plezamo nanj. Ni potrebe za prostim potapljanjem nekaj 100m globoko - pa to vseeno počnemo. Ni potrebe za mnogočem - ampak izkoriščamo praktično vse možnosti, ki so nam dostopne, da doživimo kar se nam zdi zanimivo in vzburljivo.

Kaj pa to veze? Ne razmišljaj kot kak ne-iživeti najstnik.

Upload in Protokol omogoča doživetja ki jih drugače ni možno podoživeti. neskončen naber takih doživetij. Zakaj misliš, da ljudje ne bodo maksimalno izkoristili nabor teh doživetij oz. preživeli maksimalno časa znotraj njih?

Kako veš da jih ni možno drugače podoživeti? Kaj v resnici iščeš? Kemikalijo ki te zadane? Ah, to pa lahko že doživiš v tem življenju, pa brez drog, čisto naravno v tvojem čudovitem telesu in tvojih čudovitih možganih in nobena igrca ti tega ne more dati.

In smrt ne bo toliko relevantna kot danes, o tem pa sva že govorila, predvsem bo to zelo redek pojav, s takšno frekvenco kot nek prehlad, npr.
Tako redek, da bomo vsi toliko bolj zgroženi, da se je to lahko zgodilo oz. da smo dopustili, da se je to zgodi.

Ne, pozabili bomo. Tisto, kar ti ne odvzema užitka, niti ti ga pretirano ne daje, enostavno pozabiš. Temu se reče toleranca. Dražljaj ni več toliko pomemben.

POčni to v igrici, ne vidim pa razloga zakaj se moraš digitalizirat za nekaj takega. Komot to počneš v tej obliki in podoživljaš v polnosti vse te dražljaje.
Zato ker sem spojen na simulacijo le omejeno časa (nekdo mora skrbeti za moje telo izven simulacije, kar je nepraktično, nevarno in v vsem suboptimalno - ne moreš imeti celotno civilizacijo teles biološko spojenih na računalnike brez da bi nekdo skrbel za njih). Da ne omenjam potrato resusrov, da moraš paralelno vzdrževat en biološki svet za ta telesa in simuliran svet za njihove zavesti.

Jah, jaz pravim to zate, ti si to želiš. Pravim, da pa ni nujno, lahko se sprehajaš po svetu, gol in poješ pesmice soncu, ki te hrani. Lahko ustvarjaš, in si svoboden, ne rabiš delati za hrano, ne rabiš se mučiti za svoj obstoj, enostavno obstajaš in se posvetiš stvarem , ki te zanimajo. Srečen si.

Sonce živi, vsaj naše, 5 milijard let. Ne rabiš nič spreminjat vsaj 5 milijard let. A ni to romantično :)

lp

Problemček pa je, da bi rabili vsaj nekaj superračunalnikov,

V resnici to ni noben problem, ker nikjer ne piše, da bi morali simulirani človeški možgani delovati v real timeu. Če jih lahko simuliraš z 10 superračunalniki, jih lahko tudi z enim samim, samo da bodo v tem primeru pač 10x (ali 100x) počasneje delali. Ampak ne gre - dokler ne bomo vedeli, kako možgani delujejo, nam tudi 1000 superračunalnikov ne bo nič pomagalo (razen če se bo izkazalo, da je zavest/pamet emergenten pojav in bodo začeli sami od sebe misliti, ko bo dovolj povezav).

O.

Pa ta guglova nevronska mreža res prepozna vsako upodobite mačke? Prepozna Garfielda, Toma in Hello Kitty kot mačke?

O.

Jaz nevem od kje te ideje, da je uživanje temelj vsega, še pa posebi temelj neke napredne civilizacije. To so enostavno ne pomembne reči za napredno civilizacijo.

Od kod tebi ideja, da ni?
Meni je to tako samoumevno (in prepričan sem da večini tudi) da se mi zdi dokazovanje tega na meji apsurdnega (kot da bi me prosil da dokažem zakone evolucije in naravne selekcije).
Če se skoncentriramo samo na ljudi in inteligence podobne nam smo evolucijsko nagnjeni h razmnoževanju, samopreživetju in užitku (oz. maksimiranju užitka/minimiranju bolečine).
Če bo morebiti zajamčena izjemna dolgoživost, se bo izgubil nagon po razmnoževanju (izključi element užitka tukaj za trenutek) - saj potem ni nujne egzistencialne (in s tem evolucijske) potrebe za njim.
Če je ta dolgoživost povezana s tem, da nek zunanji element (roboti, nanosonde, računalnik) skrbi za tvoje individualno samopreživetje - potem se bo izgubila potreba, da se sam ubadaš z samopreživetjem, saj se nahajaš v okolju (ki si si ga sam ustvaril) ki ti samo jamči to samopreživetje - brez potrebe da bi se vmešaval v to ali sploh razmišljal o tem.
Edino kar ti posledično preostane je ubadanje z maksimiranjem užitka in minimiranjem bolečine, saj je za vse tvoje druge egzistencialne potrebe poskrbljeno.
Užitek je vseveda za vsakega posameznika drugačno doživetje - ampak sigurno za vse velja, da užitek izhaja iz možnosti zamišljanja in izvajanja lastnih, svobodnih preferenc in v uživanju v posledicah teh odločitev in dejanj (tre izogibanja nepreferenčnih možnosti in doživetij - karkoli ta že so).
To je svobodni užitek pod tvojo kontrolo - razni orgazmatroni in večni "high-i" pa so naspram tega zelo okrnjena verzija užitkov, saj tam nimaš kotnrole - si le pasiven prejemnik pozitivnih impulzov - brez sposobnosti svobodnega razmišljanja in odločanja ob tem.

kakšen užitek čuti stroj, oziroma kaj je užitek, za stroj?

Če ga sprogramiramo da razmišlja in čuti kot ljudje, je pojem užitka enak kot za ljudi (to je pommebno saj hočemo, da morebiten AI razmišlja podobno nam, deli podobne prioritete, itd.)
Če pa ga sprogramiramo v kopijo biološke sentience - bo tudi užitek tega stroja enak užitku biološke sentience.

Simulirani možgani nimajo metabolizma, ne rastejo

Če jih sprorgamiraš v pravem okolju, lahko tudi rastejo. Ne le do velikosti lobanje, ampak tudi do velikosti planetov ali več.

Saladin, živel bi kot danes, le da ne bi rabil jesti, ampak bi npr. gledal v sonce, ali pa se sončil, kot rastline.

Zakaj bi izgubljal čas z gledanjem v sonce, ko pa bi lahko, npr. z vesoljsko ladjo z fizikalno nemogočimi lastnostmi (vendar v simulaciji neovirano) obiskal jedro sonca in gledal v živo, kako poteka fuzija?
Zakaj bi izgubljal čas z sončenjem, ko pa se lahko v trenutku sprogramiram, da imam zagorelo polt točno tako kot to hočem?

Katere fizikalne meje?

Ne najdem sedaj linka, ampak specifično za biološko podaljševanje življenja so sami možgani še največja prepreka. Možgansko tkivo se tako kot vse ostalo tudi stara in zboleva - slabost pa je da ga ne moreš kar na random menjat, osveževat, modificirat, začasno odstranit, itd (ne le da vse to čutiš, ampak se ob tem lahko takoj spremenijo tvoji spomini in osebnost) Potrebuješ en stabilen in konzistenten nosilec, kar pa je pri možganih striktno z biološkimi tehnikami težko - če ne celo nemogoče.

Na splošno pa so fizikalne meje biologije telesa sama velikost njegovih celic. Celica ne more biti manjša od skupka molekul, ki jo sestavljajo (atomi ki sestavljajo molekule pa so fiksne velikosti) - naraste pa tudi lahko zgolj do določene meje, preden postane nestabilna in neuporabna za delovanje. Recimo biološke možgane (za nas najbolj pomembno) ne moreš "skompresirat" na drastično manjšo velikost (tega ti celice ne dopuščajo) - digitalizirano informacijo pa lahko prenešaš v mikroskopsko velikem laserju ali sevanju

Koliko jaz vem, je bolje da imaš manj, manj potreb, manj energije za isto delo.

Vse je kompromis - tudi simulacija. Po eni strani več resursov pomeni da lahko furaš bolj kompleksno, bolj svobodno, bolj zanimivo simulacijo - ki pa obenem porabi več resursov.
Potem se moraš odločit - ali boš omejevala hitrost rasti civilizacije, hitrost razmnoževanja, omejeval svobodo in kompleksnost doživetij sentientom
ALI
pa boš pusti daljno rast, daljni napredek, daljnje širjenje in iskanje/izkoriščanje novih resursov za vse večje potrebe svoje civilizacije.
Prva opcija je kompromis če ne gre drugače (omejena tehnika, omejeno virov) - če pa nisi tako omejen z viri in tehniko - zakaj bi se samoomejeval? Ne gre se zgolj za velikost in užitek - ampak tudi za varnost v množici na velikem prostoru in varnost pred morebitnimi tekmeci, ki niso tako veliki kot ti.

Npr, za začetek da spremenim ali poboljšam svoj metabolizem, potem uvedem regeneracijo tkiv, uvedem kontrolirane popravljalne mehanizme in uporabim organske materiale( npr, graphene) in podobno za zaščito ali pa pač različno implementacijo le tega, kjerkol, glede na to koliko mi dopuščajo fizikalne in kemijske omejitve; lastnosti, določenega materiala

Pa še vedno ne boš mogel podoživeti, kako izgleda jedro našega sonca - kot to omogoča simulacija. Simulacija omogoča, da celo zasimuliraš svojo smrt in se začasno pustiš zgoreti v jedru sonca - samo da vidiš kakšen občutek in doživljaj bi to bil. Pa te takoj za tem simulacija obnovi brez poškodbo - ampak z spomini tega dožiovetja. Ki ga lahko ponoviš neštetokrat, če hočeš. Enako za črne luknje, kvazarje, gamma ray burste,... v glavnem ektremna okolja za katero veš, da nobeno živo bitje ne more samo po sebi (pre)živeti. Biološko si omejen z fiziko, medtem ko si v Uploadu omejen zgolj z svojo domišlijo.

Zgleda da je narava naredila ultimativni stroj in poglej, živi že milijarde let.

In ta narava lahko taisti stroj eliminira v trenutku z enim malo večjim meteorjem ali kometom. Ne mešaj čiste sreče z zelo omejeno sposobnostjo biološkega preživetja.

Zakaj mora biti maksimalno dobro? Ali zdaj ni maksimalno dobro? Kaj ti manjka? Aja, večni užitek ane Saladin. Kemikalije ti manjkajo. Uredu, pa ti jih dam, preprosto.

Z kemikalijami sem zgolj pasiven sprejemnik pozitivnih impulzov (kot če gledam dober film) - nimam pa svobode izbire in odločanja (kot recimo v dorbi igri). Nisem gospodar svojega telesa in svojega okolja. To sem lahko (ne da bi škodoval drugim) zgolj v simulaciji.

Smrt, bo kot prehlad, ne rabi te to skrbeti. Saladin, daješ mi občutek da si res obremenjen s svojim preživetjem in strahom pred smrtjo.

Če umrem - bom umrl. Veliko bolj me deprimira možnost, da se bomo kot civilizacija odločili za kako pogubno smer, medtem ko smo imeli vse predispozicije, da postanemo nesmrtni (ali da vsaj vsakemu sentientu podamo možnost, da za razumno dolgo časa podoživi čisto vse, kar si poželi) - da postane življenje čisto svake sentience za nekaj časa življenje polno svobodnega veselja kjer lahko podoživi čisto vse, kar si zahoče. Ne življenje, kjer se otrok mora sprijazniti zgolj z nasmeškom svoje matere da najde neko tolažbo v njem - ampak da čisto vsak otrok podoživi vse prijetno kar si zaželi, kar mu je dostopno in kar je dostopno drugim.

Zakaj meniš da napredna civilizacija v biološki obliki tega ne more zagotoviti? In ja, da samo stroj bo lahko.

Ker to nobena nikoli ni storila. Niti blizu. Niti kot slobodna odločitev niti kot tolitarno upravljana.

Če je tega preveč, lahko se razvije obolenje, premalo, prav tako. Kaj pa pri stroju? Ima koncept uživanja smisel? Kako si to predstavljaš?

Zakaj tukaj vmešavaš užitek "stroja"? Prioriteta smo mi - sentientni individuumi Homo Sapiens teles in naše preživetje in naš svoboden užitek. Naše preference, naše razmišljanje se le prenese na drug substrat kjer potem deluje (razmišlja-izvaja) enako naprej. Ampak takrat brez omejitev svojih bioloških teles - temveč z povsem novimi sposobnostmi - povsem novo svobodo.

Kaj pa to veze? Ne razmišljaj kot kak ne-iživeti najstnik.

Razmišljam kot velika večina naše populacije - ki bi storila praktično vse, če bi se ji le omogočila prilika za to in da ne bi ob tem bila finančno, socialno, egzistencialno ogrožena.
Ker, citiram "vsak človek je rojen svoboden, ampak živi v verigah". To velja za vsako biološko bitje - v Uploadu ta omejitev ni potrebna.

Kako veš da jih ni možno drugače podoživeti?

Zresni se, prosim. Biološko ne moreš enega identičnega duplikata Zemlje z vso populacijo ustvarit. V simulaciji jih lahko neskončno na vse načine, realno možne ali ne - realno zgodovinske ali čisto hipotetične.
Moj "greh" je da zrem morda predaleč v prihodnjsot.
Tvoj je, da se ne moreš sprijaznit, da ultimativno biološko ne moreš ustvariti in podoživeti niti delček tistega, kar ti ultimativno omogoča simulacija. To ni moj IMHO - to je splošno sprejeto.

Jaz nevem od kje te ideje, da je uživanje temelj vsega, še pa posebi temelj neke napredne civilizacije. To so enostavno ne pomembne reči za napredno civilizacijo.

Od kod tebi ideja, da ni?

Meni je to tako samoumevno (in prepričan sem da večini tudi) da se mi zdi dokazovanje tega na meji absurdnega (kot da bi me prosil da dokažem zakone evolucije in naravne selekcije).

Samoumevno je tudi meni, da ta koncept uživanja v napredni civilizaciji ne bo imelo enako težo kot danes.Pa me nič kaj veliko ne briga, če vas je veliko ki tako misli, da je uživanje katarza obstoja in edini smisel, tudi potem k presežemo zavestno te nižje zavestna hotenja in čutenja po takih dražljajih, ki niso nič kaj druga, kot ena kemikalija( energijski zapis če hočeš, ena razelektritev..)

Če se skoncentriramo samo na ljudi in inteligence podobne nam smo evolucijsko nagnjeni h razmnoževanju, samopreživetju in užitku (oz. maksimiranju užitka/minimiranju bolečine).

Jap, zdaj pa imamo inteligentne,brez potrebe razmnoževanja, je zgolj opcijsko, strogo regulirano, npr. Preživetje izgubi smisel, ker nimaš se kaj ekstra boriti za svoj lasten obstoj.
Danes moraš preživeti, ker si umrljiv, bolehen, krhek. Ne moreš pa graditi prihodnost na težnjah, ki jih danes v tem svetu razumeš, ker se kot sem rekel, skladno z razvojem znanosti pomakne psihološki kot tudi sociološki razvoj individuma, pa da ne omenjam biološke spremembe ki bi bile očitne za neko napredno vrsto, ki se je podvrgla prav tem izboljšavam.
Užitek ni izboljšek, je predvsem naša ovira.
Užitek se minimizira, dobi drugačno težo, če že mora obstajati. Celo bojim se, da edino čustvo( dražljaj) ki bi ga čutil je (samozavedanje), racionalni um in globoko razumevanje.

Če je ta dolgoživost povezana s tem, da nek zunanji element (roboti, nanosonde, računalnik) skrbi za tvoje individualno samopreživetje - potem se bo izgubila potreba, da se sam ubadaš z samopreživetjem, saj se nahajaš v okolju (ki si si ga sam ustvaril) ki ti samo jamči to samopreživetje - brez potrebe da bi se vmešaval v to ali sploh razmišljal o tem.

Ne rabiš biti v stroju da imaš te "občutke", pa prav? Ne rabiš, pa ne mi bluzit, da je to edini način, k bi lahko dosegel mir, da te kej ne pohrusta od zunaj, ker so to neumnosti.
Ni straha, ni čustev, ni bolečine, ni užitkov, kot si jih ti predstavljaš, ni orgazmov, a uredu? Kaj ti ni jasno? Če že hočeš kaj doživljati, ti dam tabletko. Ampak ne boš imel te potrebe. To pravim, te potrebe izgubijo smisel. Dopuščam pa možnost da racionalni um "čuti" ima občutek sebe in to je nek minimalni užitek, ki je dovolj, npr.

Edino kar ti posledično preostane je ubadanje z maksimiranjem užitka in minimiranjem bolečine, saj je za vse tvoje druge egzistencialne potrebe poskrbljeno.

Ne razumeš, užitek in bolečina je tvoja eksistencialna potreba. Danes. Ne pa nujno čez 1000 let. To so potrebe, če jih zapolniš, kako potem se s tem non-stop ubadaš in je tvoj edini primarni cilj še več? Kontradikcija. Če si lačen, hočeš jesti, ko si sit, ne moreš jesti. Ti pa si sit, vedno si sit. Težnja takšnega uživanja ni relevantna več. Toleranca. Ne potrebuješ več tega, ni zanimivo. Ne vem kako naj ti drugače povem.

Užitek je vseveda za vsakega posameznika drugačno doživetje - ampak sigurno za vse velja, da užitek izhaja iz možnosti zamišljanja in izvajanja lastnih, svobodnih preferenc in v uživanju v posledicah teh odločitev in dejanj (tre izogibanja nepreferenčnih možnosti in doživetij - karkoli ta že so).

Užitek je kemikalija. drugačno, zaradi drugačne intenzitete in notranjega ustroja biološkega telesa. Eni so bolj občutljivi, bolj "čutijo" podoživljajo zunanje dražljaje, eni manj. Pač vezano na fiziologijo. Ti govoriš o dopaminski nagradi ki izpolniš neko nalogo, ki ti jo določa motivacijski predel; volja, hotenje, da zadovoljiš svoje fizične potrebe po hrani, dražljajih, naboru kemičnih reakcij ki se morajo v tebi sprožati, ker si živ( anima). Neravnotežje je pogoj za obstoj, konstantni fluks razelektritev, kemijskih reakcij; posledica metabolizma in delovanja celic. Nič ni lastno, ti si suženj teh impulsov, obstaja pa majhno okno; mogoče je to refraktarna perioda, preden se ponovno vzburi nevron in sproži signal. Okolje te vozi kako mu paše. Saladin, dejansko ti si biološki robotek. Vsi smo.

To je svobodni užitek pod tvojo kontrolo - razni orgazmatroni in večni "high-i" pa so naspram tega zelo okrnjena verzija užitkov, saj tam nimaš kotnrole - si le pasiven prejemnik pozitivnih impulzov - brez sposobnosti svobodnega razmišljanja in odločanja ob tem.

Aja, kot da imaš kaj svobode odločanja, gre za kemikalije. Ljudje s psihozami in shizoidnim obolenjem vedo točno kako je, ko nimaš kontrole, odpelje jih. Lutke smo. Lutke kemikalij in naravnih zakonitosti.

kakšen užitek čuti stroj, oziroma kaj je užitek, za stroj?
Če ga sprogramiramo da razmišlja in čuti kot ljudje, je pojem užitka enak kot za ljudi (to je pommebno saj hočemo, da morebiten AI razmišlja podobno nam, deli podobne prioritete, itd.)
Če pa ga sprogramiramo v kopijo biološke sentience - bo tudi užitek tega stroja enak užitku biološke sentience.

Ne razumeš, zgleda da ti ni jasen ta prenos biološkega delovanja na neko nevronsko mrežo. Če drži da vse kar mso so zgolj vzburjena stanja ki so elektrokemično inducirana, in lahjko to posplošimo na enostavne elemente, preko vpeljave tranzistorjev, uporov in Boolove algebre, potem obstajajo samo električni signali( nič kaj drugače kot v radio, npr), ki ubogajo hardware-ski ustroj, vezave takšne in drugačen tranzistorjev in uporov, ki so narejeni po principu Boolove algebre, da lahko delajo takšne in drugačne logične korake ki iz le te sledijo.
Ali pa si ti to drugače zamišljaš?
Nevemo, če to v biološkem substratu, naših možganih je to edini del, ki nas dela to kar smo. Nevemo. Zgleda že, npr, ko dodam majhen tok na določen predel korteksa in rečem pacientu naj šteje do 20, in mu vmes, zašteka. Ne zna povedati.. prekine svoje štetje.. ko se dotaknem predela ki je odgovoren za jezik, npr. Kaj se zgodi z osebo, individumom, tistega ki ima kvalijo; nevemo. Ali se v tem trenutku razgubi? ali pa obstaja kot celota, le da se samo mehanska izpeljava, ki je določena z omrežjem signalov razgubi.. Nevemo. Pojma nimamo.
Ljudje so po določenih možganskih travmah spremenili osebnost. Možgani so plastični; prevzemajo lahko različna stanja in oblike. Nevroni v možganih se v vizualnem kortekstu urejajo vizotopično, glede na zunanje okolje, in dražlaljev ki jih oko sprejme se preko nevronov določeni nevroni v vidnem delu korteksa uredijo prostorsko tako, kot je zunanji objekt. Ko pride do razelektrive točno teh nevronov ki so se prostorsko razporedili, ti vidis ta objekt, razumeš njegovo 3D strukturo, imaš pa tudi barvno predstavo; seveda to pa urejajo drugi nevroni.,.itd.. Stvar je kompleksna. Če uspemo to posplošeno prenesit na to kar sem prej omenjal da se ne ponavljam preveč, potem užitek izgubi smisel. Kako ti to ni jasno?
V stroju ne bo nič drugače, šlo bo za enostavno elektriko. TI, kot oseba, imo, te ne bo. Enostavno ne morem si realno predstavljat kako bi jaz v simulaciji čutil in doživljal te opevane orgazme o katerih tako veščo poješ. Kaj točno je to? bzzz blip blip, 0 1 0 1.. ššššššššš, Užitek je kaj?heh.
Takle posploševat in povedat fantastično zgodbico, kako bi to v uploadu in bla bla bla je relativno lahko. To pa nima nobene veze z realnim svetom in realnimi problemi, ki so tukaj zelo očitni.

Simulirani možgani nimajo metabolizma, ne rastejo
Če jih sprorgamiraš v pravem okolju, lahko tudi rastejo. Ne le do velikosti lobanje, ampak tudi do velikosti planetov ali več.

Seveda, v pravljici in fantastiki ali pa da rečem hipotezi, lahko vse zraste se pomnoži , kopira, prenese...itd.. Saladin, se ti zavedaš s čem operiraš in s čem tvoriš te zgodbice?

Saladin, živel bi kot danes, le da ne bi rabil jesti, ampak bi npr. gledal v sonce, ali pa se sončil, kot rastline.
Zakaj bi izgubljal čas z gledanjem v sonce, ko pa bi lahko, npr. z vesoljsko ladjo z fizikalno nemogočimi lastnostmi (vendar v simulaciji neovirano) obiskal jedro sonca in gledal v živo, kako poteka fuzija?
Zakaj bi izgubljal čas z sončenjem, ko pa se lahko v trenutku sprogramiram, da imam zagorelo polt točno tako kot to hočem?

Spet ne znaš držati rdeče niti, a sploh veš na kaj se je tole nanašal? Ne rabim obiskat jedro sonca in v živo gledat kako poteka fuzija, dosti je da razumem mehanizme in jih implementiram za svojo rabo, vir energije ali karkoli drugega.. takšne infantilne fantazije so zgolj v pravljicah za boječe ne-iživete otroke.
Nič ne bi zgubljal časa, danes to počneš, k moraš skrbeti za svoj želodec. Takrat pa bi počel lahko intelektualno delo, pa nikoli ne bi imel potrebe po malici, npr.

Katere fizikalne meje?
Ne najdem sedaj linka, ampak specifično za biološko podaljševanje življenja so sami možgani še največja prepreka. Možgansko tkivo se tako kot vse ostalo tudi stara in zboleva - slabost pa je da ga ne moreš kar na random menjat, osveževat, modificirat, začasno odstranit, itd (ne le da vse to čutiš, ampak se ob tem lahko takoj spremenijo tvoji spomini in osebnost) Potrebuješ en stabilen in konzistenten nosilec, kar pa je pri možganih striktno z biološkimi tehnikami težko - če ne celo nemogoče.

Ah, glija celice so celice v možganih ki je znatno več kot nevronov in skrbijo za možgane, fagocitirajo ostanke in delajo prostor. Zdaj pa daj tukaj se dodatne reperativne mehanizme, možnost obnavljanja možganskih celic, zdravila ki onemogočijo nastnek plakov( npr, kot pri alzheimerjevi bolezni ipd), in veliko veliko več. Lahko ga modificiram, osvežujem, menjava pa bo enaka kot npr. menjava tvojih rdečih krvnih ploščic ali pa kože, las, itd..
Spomine ne izgubljaš, možgani lahko prevzemajo različne funkcije, npr, če je kakšen del poškodovan, poznamo primere, sej to ja veš. Ko bomo razumeli pa vse te mehanizme in še mnogo več, pa bo še lažje. Ni potrebe po Uploadu, naš stroj je že zdaj izjemen.

Na splošno pa so fizikalne meje biologije telesa sama velikost njegovih celic. Celica ne more biti manjša od skupka molekul, ki jo sestavljajo (atomi ki sestavljajo molekule pa so fiksne velikosti) - naraste pa tudi lahko zgolj do določene meje, preden postane nestabilna in neuporabna za delovanje. Recimo biološke možgane (za nas najbolj pomembno) ne moreš "skompresirat" na drastično manjšo velikost (tega ti celice ne dopuščajo) - digitalizirano informacijo pa lahko prenešaš v mikroskopsko velikem laserju ali sevanju

ne rabiš jih skompresirat. karkoli pa bi ti hotel miniaturizirat, bi bilo podrvrženo pregrevanju, predvsem če bi hotel imeti veliko proesivno moč. Enostavno stopilo bi se. Edino če bi dal nek drugi material, ki bi na to bil odporen, hm, čaki da pomislim, aja, celica, poglej ga zlomka. Segreva se, in na račun tega, ima red in kompleksnost. Super zadevca ane?
Ja, danes se prenaša na velike razdalje, ta tvoja digitalizirana informacija, ampak problem se skriva v tem, ker to ni bitje( v našem razumevanju), je zgolj 0 1 0110 110 000101001.
Pa ne bi bluzit, da smo mi sami tudi zgolj informacija AGTC, Ne, sama DNK, brez celice, je vredna nič. Še manj pa brez okolja.

Npr, za začetek da spremenim ali poboljšam svoj metabolizem, potem uvedem regeneracijo tkiv, uvedem kontrolirane popravljalne mehanizme in uporabim organske materiale( npr, graphene) in podobno za zaščito ali pa pač različno implementacijo le tega, kjerkol, glede na to koliko mi dopuščajo fizikalne in kemijske omejitve; lastnosti, določenega materiala

Pa še vedno ne boš mogel podoživeti, kako izgleda jedro našega sonca - kot to omogoča simulacija. Simulacija omogoča, da celo zasimuliraš svojo smrt in se začasno pustiš zgoreti v jedru sonca - samo da vidiš kakšen občutek in doživljaj bi to bil. Pa te takoj za tem simulacija obnovi brez poškodbo - ampak z spomini tega dožiovetja. Ki ga lahko ponoviš neštetokrat, če hočeš. Enako za črne luknje, kvazarje, gamma ray burste,... v glavnem ektremna okolja za katero veš, da nobeno živo bitje ne more samo po sebi (pre)živeti. Biološko si omejen z fiziko, medtem ko si v Uploadu omejen zgolj z svojo domišlijo.

Zakaj bi me to zanimal? Aja, ker je to smisel bivanja, onaniranje na izbruhe sonca in hipijevski ples v samem središču. Zato, ker lahka, ane. Daj prosim te; Ti se zresni fantek.
Ti ne ločiš med realnostjo in domišljijo, to je tvoj problem.

Zgleda da je narava naredila ultimativni stroj in poglej, živi že milijarde let.
In ta narava lahko taisti stroj eliminira v trenutku z enim malo večjim meteorjem ali kometom. Ne mešaj čiste sreče z zelo omejeno sposobnostjo biološkega preživetja.

Aja, tvoj jupiter Brain, pa bo imel force field in bo uporabljal druge okoliške planete za energijo ki je potrebna za vzdržuje force field, v primeru da slučajno pride kak meteorit ali komet( v tako velikem vesolju, ki se širi) in če pride črna luknja, bo spustil pravšnjo količino negativne energije, ki se bo zoperstavila gravitacijski privlačni sili, in se bo ustavili tik nekaj cm od dogodovnega horizonta, kjer se bo zaradi velike gravitacije prostor in čas tako upočasnil, tako bo stroj začel delovati zelo počasi, seveda pa notranji opazovalci ali t.i. sentienti, ne bodo opazili razlike, za njih bo čas tekel normalno in tako bodo večno ujeti in absurno kto se sliši, podaljševali svojo neskončnost za še nekaj dodatnih neskončnosti, dokler se ostala okolica, ker bo relativno na sentiente v prihodnosti, ne bo izsevala v velike freezu.
Jaz znam tudi zgodbice pisat.
Ja, mi bomo majhne sonce ljubeče celice, ki bodo zgolj čakale da nas pobije en celestialni možiček, ki bo v resnici naš težko pričakovan princ apokalipse. Bravo.

Zakaj mora biti maksimalno dobro? Ali zdaj ni maksimalno dobro? Kaj ti manjka? Aja, večni užitek ane Saladin. Kemikalije ti manjkajo. Uredu, pa ti jih dam, preprosto.

Z kemikalijami sem zgolj pasiven sprejemnik pozitivnih impulzov (kot če gledam dober film) - nimam pa svobode izbire in odločanja (kot recimo v dorbi igri).

Bravo , odlična primerjava. Jap, nisi, ker si nižje razvit, in simulacija ti ne bo omogočila da boš kontroliral svojo telo ali okolje, ker boš zgolj elektrika.
Škodoval in podobne besede, nimajo smisla; elektrika nikoli ni bila oseba.
Primitivni škodujejo.

Smrt, bo kot prehlad, ne rabi te to skrbeti. Saladin, daješ mi občutek da si res obremenjen s svojim preživetjem in strahom pred smrtjo.
Če umrem - bom umrl. Veliko bolj me deprimira možnost, da se bomo kot civilizacija odločili za kako pogubno smer,

Pogubna smer? Elektrika!

Zakaj meniš da napredna civilizacija v biološki obliki tega ne more zagotoviti? In ja, da samo stroj bo lahko.

Ker to nobena nikoli ni storila. Niti blizu. Niti kot slobodna odločitev niti kot tolitarno upravljana.

To ni argument. Seveda, pa je jasno, da napredne civilizacije še nismo videli.

Če je tega preveč, lahko se razvije obolenje, premalo, prav tako. Kaj pa pri stroju? Ima koncept uživanja smisel? Kako si to predstavljaš?
Zakaj tukaj vmešavaš užitek "stroja"? Prioriteta smo mi - sentientni individuumi Homo Sapiens teles in naše preživetje in naš svoboden užitek. Naše preference, naše razmišljanje se le prenese na drug substrat kjer potem deluje (razmišlja-izvaja) enako naprej. Ampak takrat brez omejitev svojih bioloških teles - temveč z povsem novimi sposobnostmi - povsem novo svobodo.

MI? Kdo mi? Kdo smo mi? Zakaj vmešam užitek stroja? kakšno vprašanje je to, če pa si ti tisti, ki meniš da je to edina prioriteta in cilj za uspešen obstoj. Problem pa je, da se ti niti malo ne sanja o čem govoriš. Prenese se poenostavljena verzija nas. Elektrika. Kaj naprednega je v tem, pa ne bi vedel. Kaj to ima z Homo sapiensi teles, pa še manj.
Preživetje v stroju izgubi smisel, ker sama kvalija(sebstvo, conscious mind, samozavedajoča entiteta, ki unikatno je različna od ostalih) v stroju izgubi smisel. Kdo in kako si predstavljen v stroju, je vprašanje. V resnici nimaš pojma, fantaziraš pa lahko. Ampak meni to ne sede toliko.

Kaj pa to veze? Ne razmišljaj kot kak ne-iživeti najstnik.
Razmišljam kot velika večina naše populacije - ki bi storila praktično vse, če bi se ji le omogočila prilika za to in da ne bi ob tem bila finančno, socialno, egzistencialno ogrožena.
Ker, citiram "vsak človek je rojen svoboden, ampak živi v verigah". To velja za vsako biološko bitje - v Uploadu ta omejitev ni potrebna.

Ja, kot večina lačnih prestrašenih bitij, ki nimajo pojma kaj so, kam gredo in zakaj so. Samo so, pa še to morajo skrbeti vsak dan v trpljenju da so.
Človek je svoboden, verige pa so del njegovega nerazvitega živalskega uma. V uploadu ni omejitev, ker Uploada kot realnega koncepta sploh ni. Sprijazni se že enkrat.

Kako veš da jih ni možno drugače podoživeti?
Zresni se, prosim. Biološko ne moreš enega identičnega duplikata Zemlje z vso populacijo ustvarit. V simulaciji jih lahko neskončno na vse načine, realno možne ali ne - realno zgodovinske ali čisto hipotetične.
Moj "greh" je da zrem morda predaleč v prihodnost.
Tvoj je, da se ne moreš sprijaznit, da ultimativno biološko ne moreš ustvariti in podoživeti niti delček tistega, kar ti ultimativno omogoča simulacija. To ni moj IMHO - to je splošno sprejeto.

Imaš prav, takih neumnosti ne rabiš ustvarjati. Ker se da realno drugače, brez teh pravljic in to v biološki obliki.
Tvoj "greh" je, da ne ločiš znanstveno fantastiko od fantastike. TO nima nobene veze s prihodnostjo.

Ne, jaz se enostavno zavedam, omejitev in jih sprejmem, vem pa da v biološki obliki se lahko zagotovi veliko in mnogo več kot ti misliš.
Ha, večino kar si rekel, je IMHO, je pa nekaj ljudi ki veruje v ta projekt in meni, seveda v daljni prihodnosti, da bo to obrodilo sadove. Zgleda da so kot vedeževalci.
Verjetnost je, kaj pa bo v resnici pa je druga. Počakajva do 2023, to pa ni tako daleč, me prav zanima kaj bodo rekli.
Mogoče, poglejte, prva replika človeških možgan; ta misli in se pogovarja, ima osebnost.Ha, dvomim.

da je uživanje katarza obstoja in edini smisel, tudi potem k presežemo zavestno te nižje zavestna hotenja in čutenja po takih dražljajih, ki niso nič kaj druga, kot ena kemikalija( energijski zapis če hočeš, ena razelektritev..)

Ultimativno smo vsi hedonisti - pa če to priznaš ali ne. Naj bo to mati Terezija, Marquis de Sade, Buda, Leopold von Masoch, bogataš, revež... Tudi najbolj nesebično, humanitarno, altrusitično,... dejanje je motivirano z dobrim občutenjem (pleasurjem) za udeleženca.

TO da smo mi hedonisti, oziroma odvisni od takih dražljajev še ne pomeni da bo tudi tako v prihodnosti, predvsem se mi zdi, da bo takšnih teženje precej manj. In dopaminska nagrada ne rabi bit v takem obsegu, da si cel slinast, lahko gre za čisto notranjo podoživljanje, npr, očutek ki ga dobi znanstvenik k reši nek problem. To je lahko zgolj občutek globokega mira in zadovoljstva.

Užitek se minimizira, dobi drugačno težo, če že mora obstajati. Celo bojim se, da edino čustvo( dražljaj) ki bi ga čutil je (samozavedanje), racionalni um in globoko razumevanje.
To me spominja na striktno logične Vulkance iz Star Treka - a si res želiš tako omejevanje čustev in redefiniranje vrednot?

Sej ne gre za omejitev, gre se za t.i. "višje" čustvo. Pač motivacija ne bo takšna kot jo ti uprizarjaš, to me spominja predvsem na neiživetega fantka, kot pa odraz zrelega osebka, ki bdi v globokem stanju razumevanja in občutku mira. Pač, čustva bodo bolj preprosta.

da je to edini način,

Ni edini način - je pa najboljši - iz razlogov ki so bili že mnogokrat povedanih v tej temi.

Ja najboljši za znanstveno fantastičen film.Realno gledano pa še precej daleč. Prej bo prišlo do razvoja bioloških znanosti in popravljanja teles ipd zadev.

In kaj se zgodi z tvojo svobodo razmišljanja in svobodo izvajanja, ko si enkrat "zapolnjen" z vsemi občutenji?

Narobe, nisi zapolnjen z vsemi občutenji, samo čutiš nek konstantni mir in polnost, to pa NE vpliva na tvojo svobodo izražanja in kakršnokoli drugega intelektualnega dela.

Ti verjetno misliš, da se bomo potem obrnili na neke "višje cilje" (lepota, umetnost, kultura,...) skratka v miroljubne namene znotraj omjenega kroga resursov, ki jih bomo racionalno izkoriščali. Saj morda bomo res.

Odstranili bomo večino balasta, ki povzroča trpljenje.

Ti verjetno misliš, da se bomo potem obrnili na neke "višje cilje" (lepota, umetnost, kultura,...) skratka v miroljubne namene znotraj omjenega kroga resursov, ki jih bomo racionalno izkoriščali. Saj morda bomo res.
Ampak če imaš svobodno voljo in svobodo izvajanja le te, se bo vedno pojavil nekdo, ki tega ne bo hotel, ki bo hotel kaj drugega, nekaj več, nekaj bolj nasilnega. Vedno se bo pojavil nekdo ki bo pripravljen storiti vse, da si uresniči svoje želje - ne glede na dobrobit, zdravje ali celo življenja drugih. Ne le posamezniki - ampak cele skupine ali celo nacije.
To je celo več kot verjetno, saj če si vedno "sit" (ampak poznaš pojem lakote, jedi in uživanja ob njih), potem te bo stalno zanimalo, kakšen občutek je to (biti lačen, jesti in uživati ob tem). Kako jim boš to preprečil - ne da bi pri tem žrtvoval njihove svobode ali svobode in varnosti drugih?

NE. Ljudje se zrcalimo. Predvsem pa če se bomo popravljali in posegali v svoj biološki ustroj, potem bo vedno manj razlik. Razlike bodo potem bolj k ne, individualne, torej kot osebe, v tem bomo različni, zunanje ( vedenje, način delovanja) pa zelo podobni.
Predstavljam si neko ureditev ljudi, ki so zelo povezani z umom; kot neko kolektivno zavest, vsi v istem cilju, vsak pa ima svojo svobodo, le da jo avtomatsko deliš z drugim in lahko podoživlja tebe, tvoja čutenje, tvoj tok misli in razlag, npr.
To raznolikost o kateri govoriš je posledica, da nismo vpeti v um drugega, čutimo se tako sami in izolirani, zato iščemo zunanje dražljaje in različne interakcije. Zato smo nasilni. Iščemo podobne ljudi z podobno zahtevo za dražljaj, in potem celo včasih ko dosežemo toleranco, želimo nekaj drugega.
Ampak želimo drugega, samo zato, ker nismo nikoli izkusili SEBE. Naše uživanje ni samo odvisna od zunanjosti, temveč tudi on naše zavestne interakcije s svojim ustrojem in okolico. Včasih pa lahko izključiš okolico in bivaš v sebi. Če je dana možnost da bivaš v vsakem in hkrati ostajaš sam kot entiteta individualnosti, toliko bolje. To intimno druženje v kolektivi je nekaj najlepšega kar lahko izkusiš. Gre za resnični simbiotski odnos. Poznamo čustvo. Ljubezen. Ampak ni to ta, s katero imamo izkušnje. Ljubezni ( kar je lahko tudi racio)v tem svetu ni. Je pa nagon reprodukcije in občutek zanosa.
Mogoče lahko rečeš, kaj pa če bo nekdo v kolektivni zavesti se zasitil s kolektivnostjo.
Dvomim, ker to je enako, kot če bi se zasitil s svojim lastnim umom. Pa te vprašam; si sebi kdaj dolgočasen in želiš se odmakniti od sebe? HA, tudi če želiš tega ne moreš, ampak želeti si, je že pataloško; samomorilno. Človek kot si ugotovil, edino uživa v sebi. Sebstvo, ta jaz, je tisto kar iščemo in ne želimo da se konča. V kolektivi je ta »jaz« tukaj, mi vpeti v mnogem in raznolikem samega sebe, hkrati pa se čutimo kot posamezne entitete.

Človek razume potrebe in odsotnost teh. Mogoče, bodo pozabili to.
Lakota ali odsotnost te, ne bo relevantna; to jim ne bo interes.
Interes jim bo razumevanje narave, in zgolj to.

Ti govoriš o dopaminski nagradi ki izpolniš neko nalogo, ki ti jo določa motivacijski predel; volja, hotenje, da zadovoljiš svoje fizične potrebe po hrani, dražljajih, naboru kemičnih reakcij ki se morajo v tebi sprožati, ker si živ( anima)

Dopaminska nagrada je vedno tam - tudi če se greš meditacije in izklopa vseh čustev in misli - boš to na koncu še vedno delal ker to smatraš za nekaj dobrega in pravilnega. In ti bo to prinašalo užitek. Vedno je užitek v ozadju - tudi za najbolj plemenitimi nameni. In čisto logično in prav je tako.

Nisem nikoli rekel, da ne bo. Seveda bo, ampak v drugačni obliki in intenziteti. Zdaj so tvoje primarne porebe usmerjen v reprodukcijo in obstoj,ker si umrljiv, bolehen, šibak.
Potem bo drugače.

Okolje te vozi kako mu paše. Saladin, dejansko ti si biološki robotek. Vsi smo.

Zelo majhni in nepomembni biološki robotki, da. Pa ne mislit da ne cenim našega biološkega ustroja - ampak kozmološko gledano smo absolutno nepomembni. In ostali bomo nepomembni, dokler ne zaženemo tehnologije, ki lahko spreminja vesolje v velikem obsegu.

Seveda smo nepomembni, saj to ti cel čas govorim. Ampak jaz dejansko razumem, da bomo vedno to, navkljub tehnološkim dosegom in v tem je tisti čar. Tista pripadnost Naravi, oziroma razumevanja, da si njej neločljivi del, in da vse ostalo, ni relevantno.

Lutke smo. Lutke kemikalij in naravnih zakonitosti.
Da, lutke smo, vodene pod z niti narave. AMpak vse bolj te niti opažamo, režemo in se poskušamo postaviti na svoje lastne noge, z svojo lastno pametjo. Popolna kontrola nad našimi lastnimi telesi in mislimi pa je prav v Uploadu.

Ne rabiš UPLoad-a za to. TO je cel čas moj point.

V stroju ne bo nič drugače, šlo bo za enostavno elektriko.
Rade volje pojasnim, ampak povej kateri pristop te zanima
Prenos/kopiranje zavesti na neko umetno, mehansko kopijo možganov?
Ali prenos/kopiranje zavesti v računalniško simulacijo?
Ker mislim da mešaš eno z drugim.

Oboje. Uporabi bolj tehnični pristop, zgodbic sem sit.
Vprašanje ni lahko, tako da si daj duška.

Saladin, se ti zavedaš s čem operiraš in s čem tvoriš te zgodbice?
Kažem ti biološke omejitve, ki jih v računalniškem programu (simulaciji) ni. Pa ne zgolj biološke - tudi fizične (v simulaicji sem lahhko an večih mestih nakenratk, lahko potujem z nadsvetlobno hitrostjo, lahko podoživljam altenrativna vesolja ki niso niti podobna našemu vesolju, itd...)
Ali se lahko prosim sprijazniš z omejitvami fizičnega vesolja in svobodo znotraj simuliranih?

Odgovori na vprašanje nekoliko višje, potem pa bova videla če ima tole kar si tukaj napisal kakšno pomembnost.

Nič ne bi zgubljal časa, danes to počneš, k moraš skrbeti za svoj želodec. Takrat pa bi počel lahko intelektualno delo, pa nikoli ne bi imel potrebe po malici, npr.
Torej je zate utopija "intelektualno delo"? Govorimo o dolgočasnem, duhomornem intelektualnem delu? Ali takem, ob katerem uživaš?

Nobeno intelektualno delo ne more biti duhomorno in brez užitkov.Odvisno pa je kakšen je tvoj cilj, oziroma motiv. V svetu o katerem govoriva, ne bo teh teženj o katerih mi zdaj poješ.
Enostavnom, preprosto rečeno, prerastli bomo to. Zato v mojem vidiku je to infatilno.

Ti ne ločiš med realnostjo in domišljijo, to je tvoj problem.
Ti očitno ne ločiš, da govorimo o simulirani realnosti.

Temelji Saladin. Prvo to.

Jap, nisi, ker si nižje razvit, in simulacija ti ne bo omogočila da boš kontroliral svojo telo ali okolje, ker boš zgolj elektrika.

Očitno RES ne ločiš med realnostjo in simulirano realnostjo. TI (oz. edino pomembno, kar šteje kot TI) si skupek informacij, ki tvorijo tvojo zavest, osebnost in spomine - NIČ VEČ. Torej je tudi podlaga, na kateri teče ta skupek informacij, arbitrarna.
Ja - fizičnega telesa res nimaš več - imaš pa simulirano telo (ali karkoli simulirano drugega) na katerem teče tvoja zavest (kakorkoli si jo prilagodiš) in v simuliranem okolju, kakorkoli ga sprogramiraš.

O tem boš pa mi še veliko povedal. Stvar ni tako preprosta kot jo ti predstavljaš.

Razlike bodo potem bolj k ne, individualne, torej kot osebe, v tem bomo različni, zunanje ( vedenje, način delovanja) pa zelo podobni.

To je malce kontradiktorno - od zunaj (telesno) bomo vse bolj podobni - od znotraj (vedenje, način delovanja) pa ostane individualističen.

Ne, nobene kontradikcije. Obstaja veliko različnih ljudi,( črnci, azijci), so neke razlike, v resnici pa imajo enak biološki ustroj. Ko govorim o telesni podobnosti pravim da bomo imeli enake biološki ustroj, izvajali v celicah enake metabolične poti, imeli enake reperativne mehanizme in vse ostalo kar bo prispevalo našem potencialno nesmrtnem bivanju, ampak naša individualnost pa bo različna, tako kot je danes, čeprav dosti podobna, kvalija posameznikov pa bo vedno individualna. Sej to je čisto jasno.

Predstavljam si neko ureditev ljudi, ki so zelo povezani z umom; kot neko kolektivno zavest, vsi v istem cilju, vsak pa ima svojo svobodo, le da jo avtomatsko deliš z drugim in lahko podoživlja tebe, tvoja čutenje, tvoj tok misli in razlag, npr.

Kaj pa če nočem, da delim svoje misli z drugimi in skladno s tem - kaj če nočem spreminjati svojih individualnih preferenc da bodo všeč ali v skladu z večino? Kakšno svobodo bom lahko imel? Takšen kolektiven um ne dopušća (takšne) individualne svobode

To enostavno ni res. Pravzaprav to je edino kar želiš, zato iščeš interakcijo z osebo. ne boš rabil ničesar spreminjati, ker bomo imeli skupen cilj. Svoboda bo za vse enaka, a ni glih bistvo svobode, da je ima vsak enake možnosti izbire delovanja in udejstvovanja le tega, seveda pa boš to lahko delil z drugim kar bo še bolj bogato.

Mogoče lahko rečeš, kaj pa če bo nekdo v kolektivni zavesti se zasitil s kolektivnostjo. Dvomim, ker to je enako, kot če bi se zasitil s svojim lastnim umom
Če ne bo imel opranih ali zaklenjenih možganov - vsekakor. Saj se ne ubadaš z svojim lastnim umom (meditacijo) ampak z svojimi lastnimi doživetji (maksimalno raznolikost in svobodo doživljanja le teh). Svoboda = Užitek in zavestno se ljudje nikoli ne bomo hoteli odreči tega. Nenamerno pa lahko vkomot zabredemo v kak Borg scenarij, da.

Ničesar ne rabimo žrtovati na račun drugega. To je zdaj problem, ker smo ločeni fizično in mentalno drug od drugega. Ubadal se boš z lastnimi doživetji in doživetji drugih, ker jih boš čutil, hkrati pa sebe, v enem.

Ampak jaz dejansko razumem, da bomo vedno to, navkljub tehnološkim dosegom in v tem je tisti čar. Tista pripadnost Naravi, oziroma razumevanja, da si njej neločljivi del, in da vse ostalo, ni relevantno.

Mene pa zanima osnovno egzistencialno vprašanje, kaj vse naše vesolje omogoča in kako daleč ultimnativno lahko gremo. Ker sem trdno prepričan, da ko bo ultimativna kapaciteta naših sposobnosti znotraj vesolja (oz. vizija le te) dovolj splošno sprejeta - da se bodo tudi naši kolektivni biološki imperativi usmerili v to.

V simulacijo, poslednja in zadnja pot, praviš. Nevem. Ne gledam toliko v prihodnost. Menim pa da je zdaj biološka doba in da bodo začetki sprememb šli po tej poti evolucije, biološke.
Spremenili bomo svoj biološki ustroj, računalniki pa bodo orodja.


Hvala za linke, bom prebral, k bom imel čas med vikendom.
Drugače pa ne vem kakšna je inteligenca Thomas-a ne vem pa tudi zakaj če on reče, mora to držati. Zame so inteligentni ljudi tisti ki spreminjajo svet in so v nekem raziskovalnem laboratoriju,povprečni pa razpravljajo na forumu o nekih idejah, v resnici pa nimajo/nimamo pojma.

Problemov glede tega prenosa, in kako mehansko narediti kopijo, je še mnogo več.
Mene pa bolj zanima vprašanje enakovrednosti zapisa oziroma koliko je ta prenos(iz biološkega) istoveten z mehansko reprezentacijo možganskega delovanja.
Težko je v tem govoriti, ko pa v resnici se še toliko ne ve o možganih, zato je toliko večji razlog da imam kritičen, dvomljiv pristop do tega. Napovedi so lahko, neka dela na nižjih organizmih ki obravnavajo zgolj signale za premike, v resnici niti malo ni primerljivo z delovanjem možganov človeka, še manj pa z razumevanjem konceptov kot so mišljenje, čustvovanje in fenomena zavesti.
Enostavno ni mi jasna ta analogija, da tranzistorji in upori z Boolovo algebro so funkcijsko in temeljno enakovredni fenomenu zavesti. Mogoče je res pomemben samo tisti vhodni signal, intenziteta in količina le te, ter izhodni signal in nadaljnja kaskada za nek outcome, vmesna pot pa ne toliko, ampak potem naša zavest ni nič kaj drugače od potujočih signalih na nekem vezju. Smo zgolj elektrika? Stroj ni "živ" , ker mu manjka kompleksnost( večji nabor nekih pravil, za katere menimo da so ekzaktni prenos našega biološkega ustroja? Koliko je to dejansko res? Kaj, je to "razmišljanje", v stroju? Izbire znotraj Boolove algebre, ukazi ki so umetno narejeni z zaporedjem v vezju? Ta strogi determinizem me spominja na začetke 19. stoletja, k so ljudje verjeli da je vesolje popolni mehanski stroj in če imamo dovolj parametrov da lahko predvidimo vse, lahko jih sestavimo v manjše elementarne dele in najdemo pravila.
Pa ni čisto tako. Vesolje ni deterministično. Biološki svet, navkljub pravilom se v celoti ravna po naključnosti in verjetnosti dogodkov, vodenih preko termodinamskih zakonitosti. Mogoče pa je za nekaj takega potrebna ta "neurejena" kompleksnost, ne pa zgolj hladna in predvidljiva umetna pravila, ki so narejena tako da dajejo točno definiran outcome. V resnici nimam dovolj znanja o tem, pričakoval pa sem da nekdo ki le to zagovarja, bi se moral dokaj dobro spoznati in dati tudi nekaj tehničnih podatkov in razlag, in navsezadnje ne v napuhu pocenjevat druge v lastnem napuhu, da enostavno povprečni niso tega sposobni dojeti, ter s tem dati temu vtis večje pravilnosti. Ha. Po drugi strani pa lahko mirno reče, preberi si o tem.
Prav. Vsekakor pa je dejstvo da biološke znanosti rastejo skupaj z znanostmi računalnikov. Ali bo stroj prehitel človeka, je vezano na dejstvo da bo človek prvo razumel svoj biološki ustroj, šele potem bomo videli, če je možen kakršnikoli prenos.

Nobeno intelektualno delo ne more biti duhomorno in brez užitkov.

To verjetno tudi sam veš, da je popolna neresnica.

Niti ne. Pojasni.

Enostavnom, preprosto rečeno, prerastli bomo to. Zato v mojem vidiku je to infatilno.
Skoraj vsak bi si celo življenje želel biti otrok - se igrati in podoživeti vse, ne da bi se obremenjeval z egzistencialnimi in "višjimi" skrbmi. Realno to žal večini ni dosegljivo (finance, zdravje, kultura, politika to ne dopušča) - zato bomo s tem odpravili. Ne z svobodo (kar je nekako kam ciljaš ti) - ampak z omejitvami.

Ne, spremenili bomo svoj biološki ustroj in to tako,da bo ostala samo še svoboda individuma. Svobodo pa bomo potešili preko interakcije z drugimi in sebe, če drži da je svoboda= individualnosti, kvaliji posameznikov. Omejitve so fizikalno in kemijske, pač glede na zakonitosti vesolja, prej pa vidim probleme pri silicijsko osnovanih vezjih, ter predvsem pojav, ki se bo kazal pri minituarizaciji le tega; pregrevanje in stalitev materiala zaradi prevelike procesivne moči.

Ti kot da si se sprijaznil, da absolutna (ali izjemno obširna) svoboda ni možna in da se moramo zato zadovoljiti z minimalizmom čustev in svobode - z nekakšno asketiko, meditativnostjo, spiritualnostjo (ne versko, ampak osebno). TO so nasveti, ki jih daješ nekomu, ki si tega res absolutno svobodno želi (redki) ali tistim, ki jim žal kaj drugega (boljšega) ni dostopno (npr. reveži in manj srečni danes).
Saj ni absolutno nič narobe da lahko najdeš užitek tudi v najmanjši stvari - ampak če ni potrebe za tem samooomejevanjem - zakaj sploh potem?

Ne, jaz sem samo rekel, da bo to enostavna posledica ker bomo zapolnili vse telesne potrebe, in prva ki bo, bo lakota. Nikoli se ne bomo rabili več hraniti na način s katerim se danes.
Svoboda je možna, prav takrat, in minimalizem čustev je posledica teh sprememb, ti pa delaš predpostavke, da bomo vedno enaki(zato gradiš ogrodje, v katerem zadovoljiš te parametre katere danes potrebujemo),kar je žal napačno.
No, obratno tudi velja, če imaš vse kar potrebuješ, zadovoljene potrebe, primarne; hrana, voda, socializacija, občutek pripadnosti in bližine, hrana jazu(čustva), zakaj bi rabil neomejeno količino tega? Enostavno to ni več tvoj cilj. Omejitev pa ni. Ampak enostavno potrebe za nekaj takega nimaš. Dal sem ti primerjavo z jedenjem. Ko si sit, zakaj bi si želel še.
Vzameš koliko potrebuješ. Poglej, tudi v kvantni mehaniki je tako, kvant energije.

Pač, čustva bodo bolj preprosta.
Zakaj in čemu? Zakaj je to tako samoumevno? Kaj bo si tistimi, ki si tega ne bodo želeli ali ki tega ne bodo tako občutili?

Ljudje smo dosti podobni, še posebi, ker imamo zelo podobno fiziologijo, ter metabolne poti, na genskem nivoju pa so razlike tako majhne( SNP: single nucleotide polimorfism; npr, različni SNP-ji, kar je glavna razlika variabilnosti), in ko se ustrezno biološko spremenimo se to vse reducira na te spremembe. ZAkaj bi morali imeti celoten spekter različnih čustev, če pa je bolj smotrno imeti enega; ki je imo gonila sila, čustvo jaza. Kaj pa je to druga? Tvoj jaz, je "čustvo". Racio je v nekem smislu "čustvo", občutek.
Ne bo tega, da si ne bi želeli, ne bo nihče takšen ki se bo zoperstavil temu, ker bomo fiziološko enaki.
Vsi na tej zemlji želimo enako, ker smo zelo zelo zelo podobni.
In jaz ne verjamem v individualnost v tem smislu, to je samo navidezno, ker smo ločeni.
Če bi bili v simbiotskem odnosu in v tej kolektivni zavesti, bi bil samo ta občutek jaza, ta kvalija, ki je v nekem odtenku različna, edinstvena, hkrati pa nerazlična od drugih.
Kot sem rekel, ljudje se zrcalimo. Npr, jaz si to zamišljam kot kemijsko reakcijo ,ki pod določenimi pogoji, enakimi, gre v isto smer in zgolj v to smer. Vmes so različni produkti in variabilnost, ampak smer reakcije je enaka, ista pot,ista energija, točno specifičen kvant energije.

http://www.rtvslo.si/napovednik/clovek-...

Danes ob 21.30 na TV SLO 2.

Vsakih nekaj let pridem sem vprasat, ce se je ze kdo uploadal in koliko blizje smo ze uploadu. Any news? :)

ABX je 13. jan 2013 ob 22:56 izjavil:

Kako boš vedel da post ne pride iz virtualnega sveta?

Tehnično vsak post preko interneta pride do posameznika preko virtualnega sveta. Glede na to, da smo na tehničnem forumu je tudi večina postov napisana v hladnem tehničnem jeziku, zato bi v določenih odgovorih že danes težko razkrinkal davčno Vido. Kakšnega Thomasa ali Jypeta, ki se redko motita v svojih trditvah bo najtežje pogruntati, če sta še pristno oldschool biološka ;)

ABX je 13. jan 2013 ob 22:56 izjavil:

Kako boš vedel da post ne pride iz virtualnega sveta?

Ce sem bom ULjal, hocem zraven se rutino, ki mi pove, da sem se ULjal. Da bom vedel, da lahko skocim iz neboticnika in ce ne prezivim, bom naredil restore from a previously working position. Ce tega nam mogu se sploh ne bom ULjal.

Pac, pred vsako stvar, ki jo bom pocel hocem en try: except: clause.

Ce tega nam mogu se sploh ne bom ULjal.

Tudi, če bi vedel, da te v UL čaka lepše življenje brez zavedanja rewind and repeat funkcije?

Moj pogoj bi bil edino to, da se imam v UL še lepše skupaj z ljudmi, ki mi v tem življenju pomenijo bistvo življenja. Brez njih si zaradi čustev in nezaupanja v drugačnega Mene ne bi upal v UL.

Vajenc je 14. jan 2013 ob 11:26 izjavil:

Ce tega nam mogu se sploh ne bom ULjal.

Tudi, če bi vedel, da te v UL čaka lepše življenje brez zavedanja rewind and repeat funkcije?

Moj pogoj bi bil edino to, da se imam v UL še lepše skupaj z ljudmi, ki mi v tem življenju pomenijo bistvo življenja. Brez njih si zaradi čustev in nezaupanja v drugačnega Mene ne bi upal v UL.

Vprasanje, ce bodo veljali v UL isti socialni vzorci kot sedaj (prijateljstvo, zena, punca,...).

Npr. cisto z upostevanjem verjetnosti, se tvoja pot z nekim clovekom prej ali slej razcepi, ko gre cas v neskocnost :P.

BigWhale je 14. jan 2013 ob 12:02 izjavil:

Vajenc je 14. jan 2013 ob 11:26 izjavil:

Ce tega nam mogu se sploh ne bom ULjal.

Tudi, če bi vedel, da te v UL čaka lepše življenje brez zavedanja rewind and repeat funkcije?

Potem se lahko kr zdaj prklopis na ventilator, cevko v zelodec in dopamin in serarotoni nasopas v mozgane. Srecen bos, pa nic ti ne bo manjkal.

Jaz cem met save/restore, vse drugi je unacceptable. Ker je toliko drugacno od zivljenja, kot ga poznamo sedaj, da je popolnoma nesprejemljivo za veliko vecino ljudi.

"Lej tlele notr v tole mesoreznico skoci, medtem k te bo mlelo, ti bo zdownloadal mozgane v tale stroj not in pol bos cist srecen, tolk srecen k se do zdej nikol nisi bil."

"Ne hvala, bom rajs mal bolj nesrecen in ziv."

:) Ce mal karikiram.

Po moje bo upload malo traumatičen. Jaz to razumem tako ...
En dan se priklopiš na žico in sistem virtualizira tvojo dušo. Od zdaj naprej imaš split personality, Real World in Virtual World, z virtualnim se lahko sinhroniziraš ko si povezan na mrežo, vendar zaradi lastnosti virtualnega sveta se bo on dosti hitreje spreminjal. Vprašanje je če te bo še želel prenašat, bo skrbel zate ali bo sebičen? V osnovi se bo obnašal do tebe, isto kot bi se ti, vendar on bo v 1 minuti lahko dal skozi 1000 klasičnih let. Kakšen bi bil jaz po 1000 letih?

in na koncu se nekateri, naveličani vsega fizičnega, še uploadajo.

Vse bo ultimativno konvergiralo h temu.
Bodočnost v smislu nečemu podobnemu "klasičnemu" sci-fi ala Start trek ali Star wars bo treba počasi izbiti iz glave. Nekatere tehnologije bodo seveda uporabne - ampak vse po vrsti so zgolj prehodno orodje za doseganje končnega cilja - Uploada.

Če nam bo to uspelo je seveda vprašljivo - ampak ta cilj bi nam počasi moral biti jasen.
Potrebno se je rešiti spon in predsodkov o tem, kaj vsega smo zmožni in kar ne ter kaj smo upravičeni storiti in kaj ne. Pri drugih pri tem opažam nekaj, kar bi opisal "strah pred izgubo humanosti". Prvi korak za eliminacijo tega strahu je spoznanje, da "humanost" ne izvira iz naših teles - temveč iz našega uma. Optimalen Upload pa je edina prava osvoboditev uma in omogočanje njegovega maksimalnega potenciala. Je edini sistem, ki omogoča (skoraj) absolutno svobodo posamezniku, ne da bi pri tem moral ogrožati druge posameznike (da o drugih praktičnih prednostih ne govorimo).

Ne.

Paralelne in alternativne realnosti ne moreš doživljat drugače kot v simulaciji.
Z fizičnim telesom ne moreš podoživljat drugačno zgodovino vesolja kot pač je,
ne moreš podoživljat drugačne izkušnje kot ti to omogoča to vesolje,
ne moreš doživljati svetov drugih od tega, v katerem se nahajaš,
ne moreš đoživljat ekstremnih izkušenj brez vpliva na druge sentiente,
nimaš poljubne kontrole nad sabo in svojo okolico... (in to so zgolj max. p/p prednosti).

Maksimalno hitra, enostavna in optimirana poraba resursov, širjenje, backupiranje ter kontrola nad fizično okolico (torej maksimalna egzistencialna varnost) pa so ostale.

Preveč smo navezani na naša fizična telesa. Saj počasi to dojemamo. Da je telo sveto je zgolj dogma, ki se vleče od krščanskih korenin.

Realno gledano je pa v kršanstvu spet relativno nepomembno glede na kasnejši upload k bogu.

Če smo čisto natančni, to ne drži. Ko bo poslednja sodba, se bodo duše vrnile v svoja telesa. Zato načeloma kristjani umrlih ne sežigajo, ker potem ni več (niti simbolično) telesa, v katerega bi se lahko duša vrnila.

O.

Hja v kaj se bodo vrnile duše tistih ki jim je že 75% kosti izginilo, da o ostalem tkivu ne govorim?

Ne bi vedel. Temu rečejo vstajenje mesa in do 2. vatikanskega zbora leta 1963 je bilo zaradi tega sežiganje strogo prepovedano, od takrat naprej pa nekako na pol tolerirano, ampak močno odsvetovano.

O.

kako ste zdaj na krščanski nauk prišli, lol

tako nekonsistentne filozofije imo še ni bilo kdaj na svetu

ja, ampak nauk o uploadu se je toliko spreminjal, da je že rahlo komično; od predestinacije do vic (ki so sicer briljantna pogruntavščina) in vse, kar je vmes

tudi ko so vaši bližnji uploadani, še ni 0 odločenega, še vedno lahko s svojimi dejanji v tem svetu vplivate na njihove uploadane duše na onem svetu

meni se zdi, po tem, kar je pisal thomas in še nekateri, da bo imel borgovskega


edit: ja, ssaj pravim, brilijantno, ampak povsem skregano z večino stvari, ki so jih do "iznajdbe" vic učili

Saladin je 15. jan 2013 ob 17:55 izjavil:

meni se zdi, po tem, kar je pisal thomas in še nekateri, da bo imel borgovskega

Striktno hedonističen in utalitarističen načrt oz. balans med tem dvem.

Maksimalen užitek/minimalno bolečine ob maksimalni praktičnosti/pragmatičnosti za doseganje tega za najvarnejše/najobširnejše trajanje tega.

ja, saj to je vsej kul, bol me moti you will be asimilated, resistance is futile odnos (do tistih, ki nočejo uploada) :D

ja, vsi bojo reprogramirani, da bodo dobrovoljni otročki


al pa q (če kdo pozna star-trek), ki hoče le umreti, pa mu ostali kolegi ne pustijo

ja, kako ne, če mi boste bivalno okolje razgradili?

+ nekateri saladinovi in thomasovi posti skozi leta

ja, rabim tud kar nekaj gozda in obdelovalne površine ter sonce in vodo


:D