Forum » Šola » Odvodi - preprosta razlaga
Odvodi - preprosta razlaga
c0dehunter ::
Danes smo v šoli jemali odvode. Nekaj časa sem poslušal, ker vem da je pomembna snov, potem pa sem počas vse skupaj poslal v -insert a nice word- in se začel igrati z drugimi stvarmi, ker nisem ničesar več razumel.
Na Wikipedii najdemo naslednjo definicijo:
Ki pa ni ravno razumljiva. Kaj je s to tangento, ki jo narišemo na funkciji?
To me v šoli frustrira, da nekaj rišemo, pa noben ne ve zakaj. Zakaj rabimo tu kake tangente zraven? Zna kdo po domače razložiti, kaj sploh je odvod?
Na Wikipedii najdemo naslednjo definicijo:
Odvòd v matematiki predstavlja spremembo funkcije pri spremembi njenega argumenta. Opisuje najboljšo linearno aproksimacijo funkcije v bližini vrednosti funkcije z nekim argumentom.
Ki pa ni ravno razumljiva. Kaj je s to tangento, ki jo narišemo na funkciji?
To me v šoli frustrira, da nekaj rišemo, pa noben ne ve zakaj. Zakaj rabimo tu kake tangente zraven? Zna kdo po domače razložiti, kaj sploh je odvod?
I do not agree with what you have to say,
but I'll defend to the death your right to say it.
but I'll defend to the death your right to say it.
bosto ::
Tangente ste risali ker baje slika pove vec kot tisoc besed :) Naklon (k) tangente je enak odvodu funkcije v tisti tocki. Najbrz ti je uslo da ako narises graf funkcije (= cloveku se kar prijazna upodobitev povezave xov in pripadajocih yov glede na zapovedano y = f(x)) in poisces tangento v neki tocki je to graficna resitev problema iskanja odvoda v neki tocki.
imagodei ::
Odvod je naklon krivulje v izbrani točki. Zato rišete tangento.
Tangenta je v bistvu samo pripomoček, da si predstavljaš naklon v tisti točki, dobiš ga pa tako, da ob izbrani točki na obeh straneh funkcije (v mislih) narišeš dve točki, ter med njima potegneš premico. Bolj, kot se po krivulji funkcije približuješ točki in manjši, kot je razmak med namišljenima dvema točkama, bolj si blizu odvodu (oziroma naklonu) funkcije. Poskusi si predstavljati, da se lahko izbrani točki z obema namišljenima točkama približaš poljubno blizu ("neskončno blizu"), torej da pravzaprav na koncu premico potegneš tako, da je zgolj še tangenta na premico.
Linearna funkcija tipa f(x)=kx+n ima naklon točno k in je enak na vsem intervalu funkcije. Verjetno ste že omenili, da če je k > 0, je funkcija naraščujoča, če pa je k < 0, je funkcija padajoča. Enako velja tudi ta odvod.
Posledice tega, da znaš izračunat odvod, so pa zelo zanimive. Da se npr. izračunat maksimume in minimume funkcij (če zadevo preneseš v uporabne vode, lahko npr. izračunaš, pri kakšni spremenljivki x se ti nekaj najbolj splača, kdaj je najmanjša poraba, ipd...)
Tangenta je v bistvu samo pripomoček, da si predstavljaš naklon v tisti točki, dobiš ga pa tako, da ob izbrani točki na obeh straneh funkcije (v mislih) narišeš dve točki, ter med njima potegneš premico. Bolj, kot se po krivulji funkcije približuješ točki in manjši, kot je razmak med namišljenima dvema točkama, bolj si blizu odvodu (oziroma naklonu) funkcije. Poskusi si predstavljati, da se lahko izbrani točki z obema namišljenima točkama približaš poljubno blizu ("neskončno blizu"), torej da pravzaprav na koncu premico potegneš tako, da je zgolj še tangenta na premico.
Linearna funkcija tipa f(x)=kx+n ima naklon točno k in je enak na vsem intervalu funkcije. Verjetno ste že omenili, da če je k > 0, je funkcija naraščujoča, če pa je k < 0, je funkcija padajoča. Enako velja tudi ta odvod.
Posledice tega, da znaš izračunat odvod, so pa zelo zanimive. Da se npr. izračunat maksimume in minimume funkcij (če zadevo preneseš v uporabne vode, lahko npr. izračunaš, pri kakšni spremenljivki x se ti nekaj najbolj splača, kdaj je najmanjša poraba, ipd...)
- Hoc est qui sumus -
c0dehunter ::
Hvala obema za pomoč in razjasnitev.
Če bi v šoli takole kdaj povedali, bi se verjetno z precej več zagona lotili stvari, kot pa če začnemo nekaj delati, pa vpraša nekdo "kje bomo pa to rabili v življenju", pa profesor ne zna podat pametnega odgovora.
Če smem še prosit za pomoč pri naslednji nalogi (mora biti res preprosta, ker je 1. v zbirki nalog):
Diferenčni količnik funkcije f(x)=koren(x) na intervalu [4, b] je 1/5. Izračunajte b!
Posledice tega, da znaš izračunat odvod, so pa zelo zanimive. Da se npr. izračunat maksimume in minimume funkcij (če zadevo preneseš v uporabne vode, lahko npr. izračunaš, pri kakšni spremenljivki x se ti nekaj najbolj splača, kdaj je najmanjša poraba, ipd...)
Če bi v šoli takole kdaj povedali, bi se verjetno z precej več zagona lotili stvari, kot pa če začnemo nekaj delati, pa vpraša nekdo "kje bomo pa to rabili v življenju", pa profesor ne zna podat pametnega odgovora.
Če smem še prosit za pomoč pri naslednji nalogi (mora biti res preprosta, ker je 1. v zbirki nalog):
Diferenčni količnik funkcije f(x)=koren(x) na intervalu [4, b] je 1/5. Izračunajte b!
I do not agree with what you have to say,
but I'll defend to the death your right to say it.
but I'll defend to the death your right to say it.
gruntfürmich ::
prvo povejmo, da imaš 2 odvoda: odvod funkcije na splošno, ki je še ena funkcija [f'(x)=g(x)], in odvod funkcije v točki, ki je vrednost [k]. in 'k' ni naklon, ampak je tangens naklona tangente na graf funkcije v tej točki (tang Α).
y'=k=ΔY / ΔX = tanΑ, torej nek interval na Y osi / pripadajoč interval na X osi.
tale naloga je kr zelo zavita:
-postavi enačbo: y'=k=0.2=y2-y1/x2-x1=b^(0.5)-4^(0,5) / b - 4 =>obrneš enačbo da dobiš kvadratno enačbo in recimo z determinanto določiš rešitve b: b1=9 in b2=4. po preiskusu vidiš da je rešitev b=9!
in dobiš 5-ko!
y'=k=ΔY / ΔX = tanΑ, torej nek interval na Y osi / pripadajoč interval na X osi.
tale naloga je kr zelo zavita:
-postavi enačbo: y'=k=0.2=y2-y1/x2-x1=b^(0.5)-4^(0,5) / b - 4 =>obrneš enačbo da dobiš kvadratno enačbo in recimo z determinanto določiš rešitve b: b1=9 in b2=4. po preiskusu vidiš da je rešitev b=9!
in dobiš 5-ko!
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
c0dehunter ::
Heheh, hvala gruntfürmich!
I do not agree with what you have to say,
but I'll defend to the death your right to say it.
but I'll defend to the death your right to say it.
Invictus ::
Osnove odvodov bazirajo na limitah. Če znaš limite, lahko izpelješ vse formule za odvode iz njih.
Pic of kake ... kakih 17 let nazaj .
LP I.
Pic of kake ... kakih 17 let nazaj .
LP I.
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Definicija odvodaOddelek: Šola | 1092 (999) | repson |
» | [Mat] Enačba tangente,normale..Oddelek: Šola | 9698 (5556) | lebdim |
» | MatematikaOddelek: Šola | 3092 (2372) | lebdim |
» | Matematika - pomoč (strani: 1 2 3 )Oddelek: Šola | 26913 (23488) | daisy22 |
» | E (matematična konstanta) (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Šola | 15844 (10308) | Jst |