Snemanje incoming callov na GSMu

Zadeva vem da je izvedljiva, celo operativna na mojem mobitelu (N95). Mene pa zanimajo pravne posledice takega pocetja.
Namrec prakticno nikoli klicoci ne ve da je pogovor sneman (jaz to seveda vem). Ali se to steje kot krsenje zasebnosti ce jaz snemam pogovore pri katerih nekdo mene poklice? (ce jaz poklicem nekoga in mu ne povem da bo posnet se mi to zdi mickeno ne-fer in je verjetno tud kaksen zakon na to temo spisan) Oz. z drugimi besedami: Kaksne (ce sploh) so lahko posledice snemanja incoming callov brez predhodnega opozorila? Kako se zadeva obravnava ce jo hoce katera od strani uporabit v pravnem postopku?

Sej najbrž so jih pol vprašal za dovoljenje če lah objavjo, i guess...Al ne?

Se pravi kolikor razumem zadevo. Tebe kliče nekdo, ti to snemaš (in on ne ve, da ga snemmaš), potem pa kao po sodni poti zahteva posnetke od tebe.
Glede na to, da ga na začetek snemanja ne opozoriš, lahko zgolj sumi na obstoj posnetka, na podlagi suma pa težko karkoli zahteva oz. ti zgolj daš izjavo, da takšni posnetki ne obstajajo. In to je to - pa naj dokažejo, da je drugače.

Potem pa nam naredi uslugo in copy/paste-aj sem. Na Mobilnih windowsih to dela Resco Audio Recorder 4 (celo direkt v mp3 kodira), nastaviš, pa ti sproti avtomatsko npr. na spominsko kartico snema.

!!!WARNING!!! Wall of text!!!

Uradni odgovor od informacijske pooblascenke:
"
Spoštovani,

dne 29. 1. 2009 smo prejeli vaše elektronsko sporočilo, v katerem uvodoma pojasnjujete, da
sodobni mobilni telefoni omogočajo uporabniku, da shranjuje zvočni zapis pogovorov kar na
svojem telefonskem aparatu. V zvezi s tem vas zanima, kako je to področje zakonsko urejeno:
- Ali je dovoljeno snemati prihajajoče in odhajajoče klice?
- Je možno take posnetke uporabljati v pravnih postopkih?
- Lahko uradne osebe zahtevajo izročitev takih posnetkov, če sumijo na njihov obstoj?
- Ali pomeni že samo snemanje (brez predhodnega opozorila sogovornika) krši tev kakšnega
zakona/predpisa?

Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj
zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7.
točke 1. odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno
prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu
(Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posr edujemo naše
neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem:

Pooblaščenec je pristojen za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih
podatkov. Krovni zakon na področju varstva osebnih podatkov - Zakon o varstvu osebnih podatkov
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) se po določilu 1.
člena nanaša izključno na pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se prepreč ujejo
neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma
posameznice pri obdelavi osebnih podatkov.

Informacijski pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je obdelava osebnih podatkov v ZVOP-1
definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so
avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni
vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje,
prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno. Osebni podatek
je v skladu s 1. točko 6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede
na obliko, v kateri je izražen. Zbirka osebnih podatkov pa je v skladu s 5. točko 6. člena ZVOP-1
vsak strukturiran niz podatkov, pri čemer strukturiran pomeni, da je organiziran na takšen način, da
določi ali omogoči določljivost posameznika.

Glede na uvodna določila Pooblaščenec pojasnjuje, da je pri snemanju telefonskih pogovorov
potrebno upoštevati določila ZVOP-1, kadar pri snemanju nastaja zbirka podatkov (v tem primeru
posnetkov). Če je obdelava podatkov (snemanje in shranjevanje pogovorov) namenjena zgolj
zasebni uporabi, so določila ZVOP-1 izključena, kljub temu, da pri snemanju nastaja zbirk a
podatkov. ZVOP-1 se namreč v skladu s 1. točko 7. člena n e uporablja za obdelavo osebnih
podatkov, ki jo izvajajo posamezniki izključno za osebno uporabo, družinsko življenje ali druge
domače potrebe. Pooblaščenec torej v primeru snemanja pogovorov za zasebno uporabo ni
pristojen organ.

Pooblaščenec v nadaljevanju pojasnjuje, da samo snemanje telefonskih pogovorov podrobneje
urejata Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 43/2004, 86/2004, v nadaljevanju
ZEKom) in Kazenski Zakonik RS (Uradni list RS, št. 55/2008; v nadaljevanju KZ-1), pravica do
komunikacijske zasebnosti pa je zajeta že v ustavnih določilih (35. in 37. člen Ustave RS).

Ustavno sodišče je v odločbi z dne 13.4.1995, opr. št. Up 32/94, in z dne 7.10.2004, opr. št. Up-
472/02, definiralo obseg pravice do svobodnega komuniciranja kot dela pravice do zasebnosti po
35. členu in 1. odstavku 37. člena Ustave. V skladu s to odločbo ima vsakdo pravico do lastnega
glasu, da odloči, kdo lahko sliši njegovo sporočilo po telekomunikacijah, ali sme sporočilo poslušati
še kdo drug poleg sogovornika, zlasti pa tudi, ali bo glas (sporočilo) posnet. Posnetek glasu
namreč daje oblast nad glasom drugega, ker omogoča reprodukcijo. Pravica do glasu ni odvisna
od vsebine pogovora.

Skladno z navedenim ZEKom v 6. točki 103. člena določa, da lahko naročnik ali uporabnik
komunikacijo snema, vendar mora pošiljatelja oziroma prejemnika komunikacije o tem obvestiti ali
pa delovanje snemalne naprave prilagoditi tako, da je o njenem delovanju pošiljatelj oziroma
prejemnik komunikacije obveščen (npr. avtomatski odzivniki). Pri tem ZEKom v 20. točki 3. člena
definira naročnika kot vsako fizično ali pravno osebo, ki z izvajalcem javnih komunikacijskih storitev
sklene pogodbo za uporabo teh storitev oziroma za njihovo zagotavljanje s strani izvajalca.
Uporabnik pa je v 42. točki is tega člena definiran kot fizična ali pravna oseba, ki uporablja ali
zaprosi za uporabo javne komunikacijske storitve.

Neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje določa tudi KZ-1 in sicer v 137 členu, kjer v 2.
točki določa, da se z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta kaznuje, kdor zvočno snema
njemu namenjeno zaupno izjavo drugega brez njegovega soglasja z namenom, da bi tako izjavo
zlorabil, ali kdor tako izjavo neposredno prenaša tretji osebi ali ji tak posnetek predvaja ali ji kako
drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani.


Glede na zgornje navedbe Pooblaščenec zaključuje, da je snemanje prihajajočih in odhajajočih
klicev, četudi za zasebno uporabo, dovoljeno le, če je pošiljatelj oziroma prejemnik komunikacije o
tem predhodno obveščen. Snemanje klicev, ki ni v skladu z navedenim, pomeni kršitev Ustave RS
in ZEKom, poleg tega pa se neupravičeno zvočno snemanje brez soglasja z namenom zlorabe
kaznuje tudi po KZ-1.

Pooblaščenec nadalje pojasnjuje, da je v pravnih postopkih možno uporabiti take posnetke, če so
pridobljeni zakonito, torej po zgoraj navedenih določbah Ustave RS, ZEKom in KZ-1. Uradne
osebe lahko zahtevajo izročitev takih posnetkov na podlagi sodne odredbe.



S spoštovanjem,


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka
"

EDIT: Bold text je bil povdarjen tudi na original odgovoru.