☰

» »

Izkoristek premikanja po morju

Izkoristek premikanja po morju

Luka Percic ::

Neroden naslov vem-
Zanima me izkoristek premikanja po morju.
Na splošno, kakršen koli podatek pride prav, drugače pa sem imel v mislih tole;

Za 100% izkoritek vzamemo ladjo ki je pripeta na kabel, ter se po njem vleče z konstantno hitrostjo (zanemarimo izgubo motorja/prenosov- predpostavimo da se vsa energija porabi za "vleko").

Potem pa gledamo koliko več energije rabijo enako težke ladje za vzdrževat isto hitrost (z pogonom na vijak, ali drugim).

Poenostavljeno; kolikokrat več energije rabimo če se odrivamo od obale, kot če se odrivamo od vode/medija v katerem plaovemo?

Nobenega pametnega podatka ne najdem na internetu.

Thomas ::

Hm ... Teoretično najmanjše delo, ki ga moraš opraviti, da ladjo dobiš čez morje - je 0.

Vprašanje kot si ga zastavil, bi se prevedlo takole: Koliko energije moramo minimalno dobaviti in kolikokrat več jo v praksi moramo, da prepeljemo ladjo.

Odgovor je tak, da za spraviti ladjo iz Benetk v Portorož, v idealnih pogojih več kot zadostuje 1 J.

Če pa omejiš hitrost na neko najmanjšo - potem pa v kotlovnici pokuriš parkrat toliko, kot če bi imel idealni odriv. Večja hitrost, slabši izkoristek.

Dejanskih vrednosti ne poznam.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Jst ::

>za spraviti ladjo iz Benetk v Portorož, v idealnih pogojih več kot zadostuje 1 J.

Can you elaborate on this?
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|

jype ::

Jst> Can you elaborate on this?

Če imaš neskončno časa, potem se pač odrineš s tako silo, da opraviš delo 1J in počakaš (dolgo časa), da ladja pride tja.

Loki ::

uf, kaj pa hidro upor? mogoce ce ima ta tvoja voda gostoto 0. :)
ce se omejimo samo na delo motorja, lahko naceloma 100% v primeru jadrnice ali cesa podobnega. ce pa hoces se delo vetra, valov... potem pa nehaj sanjati prosim.
I left my wallet in El Segundo

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Loki ()

Okapi ::

Če imaš neskončno časa


Če imaš neskončno časa, se ni treba nič odrivati. Slej ko prej prideš kamorkoli;-)

Luka, kakšno uporabno formulo ali princip utegneš najti, če boš guglal za razlikami med izkoristkom letal na propelerski in raketni pogon.

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

Thomas ::

Poljubno majhna hitrost ladje nudi poljubno majhen upor. A vseeno ladja pride v končnem času. To je teoretična spodnja meja.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Luka Percic ::

Če prav razumem gre v grobem za isti problem kot pri izkoristkih JET motorjev;

vir: Wikipedia



Torej se mora vijak vrteti čimpočasneje (vseeno vsaj malo hitreje od hitrosti ladje) da stvar limitira proti 100% izkoristku.

To seveda pomeni da gre zelo počasi. Torej če hoče povečat svojo hitrost ter ohranit izkoristek, mora večat vijak("površino od katere se odriva"- ob enaki teži seveda)

Zdej me zanima še to; dvakrat večja površina od katere se odriva z enakim pospeškom (pri isti razliki hitrosti vode-ladje) pomeni dvakrat manj porabljene energije?

Edit; Zadnji odstavek sem preoblikoval, ker zna bit da je bil prej narobe(mogoče je še).

Zgodovina sprememb…

  • zavarovalo slike: gzibret ()

Thomas ::

Zadeva pri vijaku je zelo nelinearna. Če bi ga vrtel dovolj hitro, bi voda samo vrela, potisk bi bil pa praktično 0. Tudi pri normalnih hitrostih gre ogromno samo za mešanje vode. Koliko, ne vem. Ampak ćez palec bi rekel, da je izkoristek par 10 %.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

antonija ::

Zdej me zanima še to; dvakrat večja površina od katere se odriva z enakim pospeškom (pri isti razliki hitrosti vode-ladje) pomeni dvakrat manj porabljene energije?


Porabljena energija za dolocen pospesek je odvisna le od mase in poti (in upora in koncne hitrosti in ...). Tebe verjetno zanima ce z je z dvakrat vecjim vijakom izguba energije pri visjih hitrostih manjsa?
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Luka Percic ::

Jah, bedarijo sem vprašal ja..

Ja, zanima me nekakšna odvisnost "odrivne površine" od izkoristka, pri par hitrostih.

Sej semizdi da sem pogruntal, bom zvečer/jutri naračunal par primerov...


Glede vijaka pa tole; a ni tako da če je naklon ravno prav glede na hitrost vode/vrtenja, da so izkoristki kar visoki? Seveda je območje idealnosti ozko, po drugi strani pa se navadno da spreminjat naklon..


Wikipedia o propelerjih na letalih (airscrew) pravi tole;
A well-designed propeller typically has an efficiency of around 80% when operating in the best regime.

Pyr0Beast ::

Vrtincni (povratni) tokovi poberejo propelerju kar nekaj moci, zato se ponavadi rine krmila za njimi ter tako malenkost poveca izkoristek.

Vsekakor, vecji kot je, pocasneje se lahko vrti za isti odriv. Podobno lahko povecas naklon lopatic, za vecji pretok.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

V CERN-u shranili antimaterijo za 1000 sekund (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija		9931945 (27008) Thomas
»

Privatni satelit v nizko zemeljsko orbito za 8000 $

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija		278949 (7050) Gjera
»

potovanje po vesolju (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija		5913875 (12358) Okapi
»

Hoja po vodi

Oddelek: Loža		364118 (3430) bosmla
»

Kako izboljšati pogon raket,za potovanje po vesolju!!

Oddelek: Znanost in tehnologija		262597 (1941) Grey

Več podobnih tem